Odpoved delavca in pravice iz zavarovanj
Bralko zanima ali ji v primeru, da ona poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, pripadajo kakšne pravice na zavodu za zaposlovanje in ali ji pripada odpravnina.
Odvetnik odgovarja
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) ureja tudi pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti. Med pravicami iz prej opisanega zavarovanja je tudi pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. ZUTD ureja pogoje za pridobitev pravice, višino nadomestila, čas trajanja in tudi razloge za odklonitev pravice.
ZUTD v 1. odstavku 63. člena določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji in pri tem našteje v katerih primerih delavec ne more dobiti nadomestila iz naslova brezposelnosti. Med njimi je tudi redna odpoved delavca ali sklenitev sporazuma o prekinitvi delovnega razmerja.
ZUTD pa določa tudi izjeme v primeru katerih je delavec, kljub temu, da je podal odpoved delovnega razmerja upravičen do nadomestila. Do nadomestila je upravičen :
- delavec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom;
- delavec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se mu pri spremembi delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi;
- eden od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ki je uveljavil pravico do plačila prispevkov za socialna zavarovanja po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, ko mu ta pravica preneha.
Razen v prej opisanih primerih, delavec, ki redno poda odpoved delovnega razmerja ni upravičen do nadomestila.
Če bo bralka podala odpoved ji tudi ne pripada odpravnina. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč določa, da je odpravnino dolžan plačati samo delodajalec, kadar redni odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, pa še to samo če odpoveduje pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti.
Kristjan Žalec
Odvetnik
Kristjan Žalec, odvetnik
Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.
Spoštovani obiskovalci spletne strani www.radio-odeon.com.
V sodelovanju z Radiom Odeon, bom v rubriki odvetnik svetuje, odgovarjal na vaša vprašanja in podal pravne nasvete. Vsako sredo bom odgovoril na eno izmed prispelih vprašanj, odgovor pa bo objavljen na www.radio-odeon.com.
Vaša vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] pri čemer poskušajte čim bolj natančno opisati dejansko stanje. Vprašanja se lahko nanašajo na katerokoli področje prava.
Odgovor na vaše vprašanje ne vzpostavlja pooblastilnega razmerja odvetnik/stranka in bo podan izključno na podlagi opisanega dejanskega stanja, bo zgolj informativne narave in zanj ne odgovarjam.
V primeru dodatnih informacij ali dopolnitve dejanskega stanja, se podani odgovor ali mnenje lahko spremeni. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer.
V pričakovanju vaših vprašanj vas lepo pozdravljam.
Zadnji blogi
