Arheološko bogastvo Bele krajine (26)

Okrašen koščen obesek

Polkrožen koščen obesek okrašen z linijami poševnih in vodoravnih vrezov. Na skrajnih delih preboden z dvema luknjicama.

Sečje Selo - Veliki Zjot; bakrena doba/eneolitik (4. - 3. tisočletje pr. n. št.), kost, hrani BMM.

Na začetku 4. tisočletja pr. n. št. se je v Beli krajini začelo novo eneolitsko obdobje ali čas bakrene dobe. Začetek slednje je seveda povezan s pojavom predelave bakra, vendar tovrstni predmeti, v Beli krajini, še niso bili odkriti. Novo obdobje se kaže v spremembah izdelave lončenine pa tudi spremenjenem poselitvenem vzorcu. Naselja iz časa mlajše kamene dobe še živijo, a se v njihovem zaledju pojavijo nova, manjša naselja. V tem obdobju so na obrobju belokranjskega ravnika nastala tudi prva utrjena višinska naselja, ki so najverjetneje povezana z nadzorom poti na Dolenjsko in Kočevsko. Živinoreja dobi prednost pred poljedelstvom. Kot občasne pastirske postojanke so takratni prebivalci uporabljali jame.

Veliki Zjot pri Sečjem Selu je ime za večjo jamo, ki se z dvema vhodoma odpira pod prepadno steno, nad cesto Vinica – Učakovci. Jama je suha in svetla. Prvi predmeti so bili tukaj odkriti leta 1938, kasnejše sondiranje (1958) in sistematična izkopavanja (1972 – 1973) pa so zaobjela v obeh jamskih rovih preko 50 m². Izkazalo so ljudje jamo uporabljali daljše časovno obdobje. V skoraj 1 m debelih jamskih sedimentih so arheologi prepoznali tri kulturne plasti. Prav na vrhu je bila tanka plast jamskega humusa s predorninami. Pod njo črna plast z žganino in fragmenti keramike. Slednji datirajo uporabo jame v starejšo železno dobo. Še nižje pa se siva plast s kamnitim drobirjem. V tej plasti je bilo odkrito veliko keramike, ognjišče in koščeno ter kamnito orodje. Gre za plast iz časa bakrene dobe ali eneolitika.

Fotografija: Polkrožen koščen obesek okrašen z vrezi, 2022, foto: Leon Gregorčič, hrani BMM.