Arheološko bogastvo Bele krajine (27)

Mikrolitska orodja

Mikroliti izdelani iz temno sivega, temno rjavega in svetlo rjavega roženca. Vsi imajo retuširane konice/stranice. Temno sivi je del svedra ali konice, temnorjavi del konice in svetlo rjavi del klinice s hrbtom.

Radovica - jama Vuzelnica; srednja kamena doba/mezolitik (10. - 7. tisočletje pr. n. št.); roženec; A10357, A10358.

Najstarejše arheološki sledi človeka v Beli krajini sodijo na konec starejše kamene dobe ali mlajšega paleolitika (40.000 – 11.500 let pr. n. št.). To tudi čas konca zadnje ledene dobe, ko je bilo podnebje precej hladnejše kot danes, belokranjska krajina pa je po vegetaciji bolj podobna visokemu alpskemu svetu ali tundri. Paleolitski/mezolitski prebivalci so bili nomadi, ki so se preživljali z lovom in nabiralništvom. Njihove sledi najpogosteje odkrivamo v jamah, kjer so iskali zavetišče.

Pri Radovici se tik nad državno mejo, v strmem pobočju nad strugo potoka Vuzelnica odpira vhod v kraško jamo. V času pleistocena ali ledene dobe je v jamo zahajal jamski medved, ki je pri nas izumrl pred 24.000 leti ali še pred vrhuncem zadnje poledenitve. V jami so našli kosti navadnega jelena in majhna kamnita orodja - mikrolite. Na nekaterih najdenih kosteh so vidne sledi lomljenja in pričajo o tem, da so jamo Vuzelnico najverjetneje v času srednje kamene dobe obiskovali ljudje.

Fotografija: Tri mikrolitska orodja iz jame Vuzelnica pri Radovici, 2023, foto: Kristjan Husič.

Risba: Upodobitev uporabe mikrolitskih orodij, 2022, avtor: Aleksander Nišavić - Aco, del razstave Arheološko bogastvo Bele krajine.