Arheološko bogastvo Bele krajine (34)

Keltski bojevnik - Železen meč z žigom

Železen dvorezan meč z enostavnim neokrašenim ročajem. Na prehodu iz rezila v trn je odtisnjena figura človeške glave z izbuljenimi očmi, brki in iztegnjenim jezikom.

Metlika - Pungart, sporadična najdba; mlajša železna doba (2. st.n.št); dolžina: 52,7 cm; železo; A11391.

Med najbolj prepoznavnimi orožji keltskih bojevnikov so bili dolgi dvorezni meči. Prvotni keltski meči so bili krajši in močno zašiljeni, saj so jih uporabljali kot bodala. V kasnejšem obdobju so postali daljši in so imeli enakomerno široka rezila, ki so bila bolj primerna za sekanje kot za zabadanje. Ta sprememba v obliki mečev je bila odraz prilagajanja bojni tehniki in potrebam na bojišču.

Keltski meči so bili po navadi shranjeni v tankih železnih nožnicah, ki so jih bojevniki pritrdili na svoje pasove. Vidne strani nožnic so pogosto krasili z vzorci, ki so bili lahko bodisi vgravirani ali plastično oblikovani. Na nekaterih mečih so se pojavljali tudi žigi.

Obraz, vtisnjen na železen meč iz groba bojevnika s Pungarta, je najverjetneje pečat kovača, ki je meč izdelal. To je izraz keltske umetnosti, ki je imela ključno vlogo pri oblikovanju latenske kulture. Slednja je bila znana po svojih zapletenih upodobitvah nenavadnih bitij, ki so bila pogosto okrašena z rastlinskimi in geometrijskimi vzorci. To je poudarjalo duhovno in estetsko raznolikost keltske kulture.

Foto: Železen dvorezen meč z žigom iz Pungarta, 2012, avtor: Branko Babič, hrani BMM.

Foto: Figura obraza z izbuljenimi očmi, brki in iztegnjenim jezikom, 2012, avtor: Branko Babič, hrani BMM.