Arheološko bogastvo Bele krajine (35)

"Sanitas sanitatum, omnia sanitas" - Koščen glavnik"

Koščen glavnik z dvema vrstama zobcev. Okrašen je s snopi napvičnih in vodoravnih vrezov ter vbodov. Po sredini zakovičen s šestimi železnimi kovicami.

Črnomelj - sv. Duh; pozna antika (5. - 6. st); kost; A2629

Uporaba kosti za izdelavo predmetov ima dolgo zgodovino in sega nazaj v čas prazgodovine. Kost je bila ena izmed prvih razpoložljivih surovin. Uporabljali so jih za izdelavo nakita, orodij, orožja, glasbil, igrač ter različnih uporabnih in okrasnih predmetov.

Kljub napredku in razvoju metalurgije kovin se je obdelava kosti, čeprav v omejenem obsegu, ohranila praktično do modernih časov. Tokrat predstavljamo koščen glavnik iz pozne antike, ko so tukaj prebivali Rimljani.

Rimljani so zelo skrbeli za osebno higieno. Rimski državnik in filozof Seneka piše, da so si vsak dan umili obraz, roke in noge. Telo so čistili z olji: z njimi so natrli telo, ostanek pa odstranili s posebnim orodjem, ki so ga uporabljali že stari Grki in se je imenovalo strigil (strigilis). Skrbeli so tudi za ustno higieno. Ženske so uporabljale kozmetiko, moški pa so se redno brili. Pridno so skrbeli tudi za nego svojih las.

Nosili so različne frizure, ki so se razlikovale glede na družbeni status in modna nihanja tistega časa. Pričeske so si oblikovali z olji in različnimi (pogosto koščenimi) glavniki. Glavniki so zelo razširjen predmet povezan z osebno nego. Poleg tega, da gre za uporaben predmet, je bil glavnik pri nekaterih ljudstvih lahko tudi simbol etnične ali statusne pripadnosti. Nosilci takšnih glavnikov v pozni antiki so običajno pripadali romanskemu prebivalstvu.

Foto: Koščeni glavnik najden pri cerkvi sv. Duha v Črnomlju, 2012, foto: Branko Babič, hrani BMM.