Belokranjski rejci drobnice na Krasu

Društvo rejcev drobnice Bele krajine je minuli konec tedna organiziralo dvodnevno strokovno ekskurzijo na Kras, kjer smo si ogledali različne lokacije povezane z ovčerejo ter pridelavo in predelavo dobrot, predvsem iz mesa drobnice. Ogledali smo si tudi druge kulturno zgodovinske znamenitosti Krasa.

Najprej smo se ustavili v obratu za predelavo in prodajo mesa drobnice v Drežnici, ki ga je s pomočjo občinskih in evropskih sredstev uredilo Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja. Ogledali smo si obrat za predelavo mesa, hladilnico in zorilnico ter manjšo trgovino in okrepčevalnico. Lastniki so nas seznanili z načinom proizvodnje in prodaje v njihovih razmerah.

Nato smo se ustavili v butični pršutarni Ščuka v naselju Kobjeglava. Lastnica nas je seznanila z zgodovino in razvojem tega družinskega podjetja. Razkazali so nam način priprave in zorenja pršutov ter postopek priprave in prodaje teh kraških dobrot. Veliko smo izvedeli tudi o razvoju sviloprejstva v teh krajih, saj na dvorišču še vedno raste murva, ki jo vzgajajo in oblikujejo v obliki dežnika. To zahteva v spomladanskem času kar nekaj tednov dela, ki pa je poplačano z globoko senco poleti in z atraktivnim pogledom na to edinstveno drevo.

V Sežani smo si ogledali kleti in zorenje vin v Vinakras Sežana, ki je vodilni pridelovalec vin s področja Krasa. Njihova najpomembnejša skrb je pridelava in negovanje odličnih lokalnih vin, predvsem pa skrb za Kraški teran, ki je paradni konj tamkajšnjih vin.

Ustavili smo se tudi na ekološki kmetiji v Novi vasi, kjer nas je lastnica seznanila s proizvodnjo ekološkega sira in skute iz kozjega mleka. Kmetija se ukvarja tudi z rejo prašičev, ki so glavni porabniki sirotke, stranskega produkta pri proizvodnji sira, tako da je zagotovljeno kroženje pridelkov in polizdelkov na ekološki kmetiji. Ugotovili smo, da se tudi Kraševci borijo s sušo in posledicami katastrofalnega požara. Posledica je pomanjkanje živinske krme, ki so jo prisiljeni kupovati predvsem v Italiji po znatno višjih cenah, kot v preteklih letih.

Pot nas je naprej vodila po območjih, ki jih je letos prizadel katastrofalni požar, vendar smo ugotavljali, da se je narava, ki je podobna Luninemu površju, že začela obnavljati. Predvsem je začel poganjati kraški ruj, pa tudi rastline špargljev je videti. V Kostanjevici na Krasu smo videli majice skoraj vseh gasilskih društev iz Slovenije, ki so jih domačini izobesili v znak zahvale slovenskim gasilcem pri gašenju požara.

Od kulturnih in zgodovinskih značilnosti Krasa smo si med drugim ogledali Pomnik miru v Cerju, ki ponuja izvrsten pogled na pokrajino, kjer je potekala Soška fronta. Dobro je viden tudi Kraški rob, pogled pa seže tudi v Italijo vse do morja. S te lokacije se po zagotovilih vodiča v lepem vremenu vidi tudi Triglav.

Posebno doživetje je bil tudi ogled Štanjela, tega najbolj značilnega kraškega naselja, ki ga je v največji meri oblikoval znani arhitekt in univerzitetni profesor Maks Fabiani. Ta srednjeveška vasica je biser kraške arhitekture in kulture. Očara s Štanjelskim gradom, Ferrarijevim vrtom, Kraško hišo in Galerijo Lojzeta Spacala.

Ovčerejci smo bili nad izletom navdušeni in se vodstvu društva zahvaljujemo za organizacijo ter izvedbo strokovne ekskurzije.