Belokranjsko križarjenje po Jadranu

Septembra leta 2021 se je naš prijatelj Tiči dokončno odločil, da zdaj pa res rezervira ladjo in ponovno podoživi vse tisto, kar je pred leti že doživel na križarjenjih po jadranskih otokih. Po spletu okoliščin je dobil ponudbo za najem ladje z 48 ležišči. Porajal se je dvom, kako zapolniti toliko ležišč? Z ženo Vesno sta povprašala prijatelje, kdo gre zraven. Mesta so se hitro zapolnila in prišel je težko pričakovan datum, ki smo ga nekateri nestrpno pričakovali tudi dve leti. Avtobus je 29.7.2023 ob 4. zjutraj pobral 12 Črnomaljcev, 32 Metličanov in 4 Semičane. Ob 9. uri smo se malo izpod Splita vkrcali na ladjo. In takoj smo imeli prvi in edini zaplet: ugotovili smo namreč, da je lastnik ladje v lanskem letu ladjo renoviral in da je na voljo zgolj 46 ležišč namesto dogovorjenih 48. Prilagodljivi Belokranjci smo takoj uredili zadevo: družinica se je stisnila na zakonski postelji, Metličan Čupo pa je dobil največjo sobo z razgledom »Pod milim nebom«.

Prvi dan smo pluli proti Hvaru, se ustavili v uvali in uživali v vodnih norčijah, kasneje pa preizkusili brbončice s pravo morsko pojedino – svežo orado s prilogo blitve in krompirja. Zasidrani v Sučuraju na Hvaru smo se sprehodili po prekrasnem morskem mestecu in si privoščili hladno pivo. Dan se je hitro prevesil v noč in pospremili smo ga s petjem in igranjem na kitare. Sidro smo dvignili že ob 7.40 in se napotili na otok Korčula. Po kopanju smo imeli dogovorjeno degustacijo pri priznanem otoškem vinarju v Lumbardiji. Pogled je bil naravnost fantastičen, okusi pa prefinjeni. Ob sončnem zahodu nas je čakal avtobus in nas popeljal na ogled prelepega mesta Korčula.

Tretji dan smo bili namenjeni na Mljet – otok je od leta 1960 kot prvi otok na Hrvaškem razglašen za naravni habitat zaščite ekosistema v Jadranu. Peš smo se podali v notranjost otoka do slanega jezera. Tam smo se vkrcali na ladjico in se odpeljali do cerkvice sredi otoka, Cerkve Sv. Marije z benediktinskim samostanom iz 12. stoletja.

Četrti dan smo namenili kopanju v turkiznih uvalah, uživali v »jupiju«, vodnih igrah, ribolovu in v sveže pripravljenih dobrotah kuharskega šefa Petra. Zasidrani v Vela Luki na Korčuli smo se mnogi ob sončnem zahodu odpravili na grob Oliverja Dragojevića, enega največjih hrvaških glasbenikov. Grob smo z lahkoto našli, namreč kraj smo obiskali le tri dni po 5. obletnici smrti (29.7.). V njegovo čast so priredili memoriali koncert, na katerem so nastopali največji glasbeniki hrvaške glasbene scene (Meri Cetinić, Gibonni, Daniela, Goran Karan, Klapa Šutif, itd.).

Peti dan smo izglasovali za »dan v divjini«. Cel dan smo bili zasidrani v uvali, kjer smo se kopali in uživali v biserno turkiznih odtenkih morja, medtem ko nam je topla sapica sušila lase, sol na koži pa dajala občutek svobode in radosti. Noč smo več kot izkoristili, saj je osvetljena ladja v soju polne lune nudila naravni bazen za naše otroke – nočno kopanje in rajanje s karaokami vse do belega dne. Tedaj je bila tudi posneta fotografija naše ladje, ki se je v jutranjih žarkih zlila s prečudovito uvalo, kjer je bila zasidrana naša ladja.

Šesti dan, v kraju Stomorska na otoku Šolta, je bil tematski dan križarjenja namenjen predvsem našim otrokom: organizirali smo gusarsko zabavo. Snovali smo himne, izdelovali gusarske zastave, tekmovali v gusarskih igrah, si pripravili kostume, poslikali obraze in dorekli gusarski pozdrav »Arrr arrr«. Sicer pa slika pove več kot tisoč besed….

Zadnjo noč smo preživeli v Postirju, v lepi mali vasici na Braču. Še manjši sprehod po mestu in misli so se že za sekundo vračale nazaj v realen čas in obveznosti, ko smo kupovali še zadnje spominke za domače. Vendar narava je za nas imela še eno predstavo, ki pa je nismo načrtovali. Temno nebo v daljavi je ponujalo pogled na tisoče strel, donenje v daljavi je opozarjalo na vse nevšečnosti, ki so se takrat dogajale doma. Zajelo nas je tudi neurje, vendar je napeta energija v ozračju nudila res posebno doživetje na morju, dež pozno ponoči pa dodal še posebno razburljiv pečat dogodku…

Pot nazaj je bila dolga. Premnogi avtomobili na nabasani avtocesti, zastoji povsod. Mnogi od njih so se vračali iz morja, ne vedoč, kaj jih čaka doma in ali če bodo sploh lahko prišli na želeno destilacijo. Mi pa, hvaležni za vse nepozabne trenutke, prežeti s prekrasnimi spomini in zahvalni za dom, ki smo vedeli, da nas čaka… nepoškodovan.