Na vsebino

Brez hitre ceste tudi naložb v Beli krajini ne bo

Direktor GZDBK Tomaž Kordiš, opozarja na slabšanje konkurenčnosti Bele krajine.
Direktor GZDBK Tomaž Kordiš, opozarja na slabšanje konkurenčnosti Bele krajine.

Začetek gradnje tretje razvojne osi – jug je spet preložen. Civilna iniciativa tretja razvojna os – jug (3ROS-jug) je na upravno sodišče vložila tožbo zoper gradbeno dovoljenje za gradnjo prvega odseka na južnem delu tretje razvojne osi, ki ga je Dars v ponovljenem postopku pridobil v začetku julija. Zaradi vložene tožbe zoper vnovič pridobljeno gradbeno dovoljenje so zdaj nadaljnji koraki Darsa znova v rokah upravnega sodišča.

Pritoževanje ne bo spremenilo trase

Petkilometrski odsek hitre ceste od novomeškega vzhodnega avtocestnega priključka do priključka za tovarno Revoz pri Osredku, je že dalj časa razvojna prioriteta jugovzhodne Slovenije in bo Novomeščanom prinesel želeno vzhodno obvoznico, katere del bo tudi prepotrebni cestni most čez reko Krko, so v odzivu na tožbo zapisali na mestni občini Novo mesto. »Pritoževanje ne bo spremenilo trase, ampak samo zamika začetek gradnje. Gradnja štiripasovne ceste, ki je že več kot desetletje umeščena v državnem prostorskem načrtu, je odločilna za prometno preobremenjeno Novo mesto ter gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine,« še pravijo na novomeški občini.

Prometni kaos povzroča škodo belokranjskemu gospodarstvu

Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) pa opozarja na nujnost tretje razvojne osi – jug, saj sedanji prometni kaos gospodarstvu povzroča škodo. »Tujih in domačih investicij v gospodarstvu brez primerne prometne infrastrukture v Novem mestu in še posebej v Beli krajini ne bo. Kaj pomeni slaba prometna infrastruktura in s tem nekonkurenčnost v primerjavi s Slovaško, smo v Beli krajini že spoznali. S selitvijo proizvodnje na Slovaško in z dokončno likvidacijo podjetja Secop kompresorji, d. o. o./Danfoss Compressors, d. o. o., z več kot 1.300 zaposlenimi se je iz Črnomlja in Bele krajine začel odliv kadra in s tem slabšanje konkurenčnosti Bele krajine,« je v odzivu na tožbo zapisal Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine.

Cesta G2-105 Novo mesto–Metlika–MP Metlika poteka skozi naselja in ne ustreza potrebam sodobnih daljinskih cestnih povezav. »Gre za cesto visokega tveganja, velik del je v izjemno slabem stanju. Izziv za tovorna vozila je tudi prelaz Vahta na 611 metrih višine,« poudarja Kordiš.

Na Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine pričakujejo, da bo gradbeno dovoljenje v začetku jeseni postalo pravnomočno in da Dars takoj začne aktivnosti za gradnjo hitre štiripasovne ceste. »Prometni kolaps onemogoča pravočasno oskrbovanje podjetij in s tem povzroča, na primer, v avtomobilski industriji več deset tisoč evrov izgube na uro. Vsak dan se po cestah visokega tveganja iz Bele krajine v novomeške gospodarske družbe oziroma iz Dolenjske v belokranjske gospodarske družbe vozi več tisoč zaposlenih. Žal smo imeli v zadnjih letih tudi med zaposlenimi več nesreč s tragičnimi posledicami,« opozarja Kordiš.

Nova državna cesta od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do MMP Metlika in do priključka Črnomelj – jug bo po mnenju GZDBK pospešila pretok znanja, odprla prostor za nove investicije in zmanjšala razvojne razlike znotraj naše regije.

»Pomen tretje razvojne osi – jug je prepoznan in potrjen v okviru programa evropske kohezijske politike 2021–2027, v katerem je za prvo in drugo etapo predvidenih 35 milijonov evrov. Izgubljenih pa je 40 milijonov evrov iz evropske kohezijske politike 2014–2020 zaradi nepotrebnih zapletov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja,« so še prepričani v GZDBK.

Spomnimo, da je Dars gradbeno dovoljenje za omenjeni odsek južnega dela bodoče 17,5 kilometra dolge tretje razvojne osi med dolenjsko avtocesto in Belo krajino dobil že oktobra 2021, a je upravno sodišče delno ugodilo tožbi civilne iniciative 3ROS-jug. Zadevo je vrnilo v ponovno odločanje na pristojnem ministrstvu, Dars pa je julija vnovič pridobil gradbeno dovoljenje.

Zaradi vložene tožbe zoper vnovič pridobljeno gradbeno dovoljenje so zdaj nadaljnji koraki Darsa znova v rokah upravnega sodišča.

Če civilna iniciativa ne bi vložila tožbe, bi postalo gradbeno dovoljenje pravnomočno, to pa bi pomenilo zeleno luč za pričetek gradbenih del, ki naj bi potekala štiri leta.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj