Civilna iniciativa bo vložila pobudo za občinski referendum: Čas je, da odločijo ljudje!

Glede na potek dogodkov in posebno glede na zadnjo sejo Občinskega sveta Občine Črnomelj, kjer so svetniki iz vrst koalicije z delom SLS dopustili možnost postavitve sprejemno-registracijskega centra na območju Občine Črnomelj, smo se odločili, da po svojih močeh ukrepamo dalje. Na občinskem svetu je bilo namreč sprejetih 10 sklepov, ki sicer zavračajo možnost umestitve namestitvenega migrantskega centra tako v Občini Črnomelj kot tudi v Beli krajini. Sklepi, kot jih je pripravila županja Mojca Čemas Stjepanovič, pa so oblikovani tako, da še vedno dopuščajo možnost postavitve sprejemno-registracijskega centra oz. takšnega centra, kot je zaenkrat še v Dobovi.

Občinski svetniki iz vrst SD, DeSUS, NSi in delno SLS so nato s 15 glasovi županjine predloge podprli. Že v prvih odzivih je Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini (CI) prejela več javnih pozivov, da o tako pomembni stvari ne sme odločiti le 15 ljudi, temveč ljudstvo. Občani so pozivali tudi k izvedbi občinskega referenduma, zaradi česar smo se odločili, da začnemo z zbiranjem potrebnih podpisov, ki jih bomo v naslednjih dneh tudi vložili pri pristojni občinski službi. Prepričani smo, da je čas, da o tem odločijo občani in občanke.

Dejstvo je, če bi bil kakršenkoli center v povezavi z migranti tako »nedolžen«, kot nam ga skušajo prikazati nekateri, ga ne bi ostale občine zavračale. Kot verjetno že veste, je Dobova, skupaj z brežiškim županom, dosegla, da se že postavljeni center v roku pol leta umakne. Postavitev takšnega centra pa so zavrnili tudi v nekaterih drugih slovenskih občinah. Zaenkrat torej ostane le še Bela krajina oz. konkretneje, Črnomelj. Metliška občina je namreč pred dobrim mesecem prav tako zavrnila postavitev centra na enem od zemljišč v njihovi občini. Vsi zavračajo, Črnomaljci pa bi naj bi to sprejeli. Po besedah notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar je azilnih mest v Sloveniji le okoli 400, po podatkih Policije pa jih je zasedenih že 367 (na dan 21. 11. 2016). Pred nekaj tedni je bilo torej prostih le še dobrih 30 mest.

Že zdaj po podatkih MNZ in Policije mesečno v državo preko zelene meje vstopi okoli 200 migrantov, polovica pa jih nato zaprosi za azil. Po poročanju prebivalke Brežic, katere pismo je bilo med drugim tudi prebrano na seji črnomaljskega občinskega sveta, prinaša takšen center številne stvari, na katere ljudje niso pripravljeni. V pismu je opisala občutke in doživetja tamkajšnjih prebivalcev, ki so se počutili, kot bi bili na vojnem območju. Opozorila je tudi na več pobegov iz takšnih centrov in nam zaupala, da so se ti ljudje ob pobegih znašli tudi na dvoriščih občanov. Na srečo Črnomaljci tega doslej nismo občutili, kar pa se lahko v bližnji prihodnosti hitro spremeni. Kljub navedbam državnega sekretarja Boštjana Šefica, da se bodo ilegalni migranti na našem območju zadrževali le 72 ur, pa zakon določa, če državnim organom v 72 urah ne bo uspelo vrniti migrante na Hrvaško, imajo ti po zakonu dovoljeno prosto gibanje. V takšnem primeru lahko resnično pride do razpršenega in nenadzorovanega gibanja migrantov po celotni črnomaljski občini. Tako bo dejansko migrantski center v Črnomlju prinesel ravno to, česar se bojimo.

Ja, vsekakor se strinjamo, da je boljše imeti migrante na kupu kot razpršene po občini. Vendar je takšna izjava tistih, ki jo podajajo, zavajajoča. Policija se bo v vsakem primeru trudila opravljati svoje delo, vprašanje je samo, kje bo ta t. i. kup. Če bo center na območju Občine Črnomlju, se bomo z migranti in ob morebitnih pobegih z njimi redno srečevali. Lani pa jih zaradi centra v Dobovi niti srečali nismo.

Poudariti moramo tudi to, da CI ne enači beguncev iz vojnih območij nekdanje Jugoslavije z današnjimi ilegalnimi migranti. Takrat smo sprejemali in pomagali po svojih močeh ljudem iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Nenazadnje smo imeli skupno zgodovino in kulturo. Takrat so prihajali starejši ljudje, ženske in otroke, begunci v pravem pomenu besede. Zdaj pa se soočamo predvsem z mladimi moškimi, kjer so ženske, starejši ljudje in otroci prej izjema kot pravilo. Zdaj gre za migrante in ne begunce. Zdi se nam pomembno, da ljudje ne enačijo teh dveh skupin, ki sta popolnoma različni.

Če županja ne bo sledila pobudi in podpisnikom, bomo pritisk vsekakor stopnjevali. V okviru razpoložljivih pravnih sredstev bomo uporabili vsa sredstva, ne izključujemo pa niti novega, še večjega protesta.