Dan slovensko-britanskega prijateljstva v Gornjem Suhorju

Predsednik republike Borut Pahor in veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Tiffany Sadler sta danes na posebni slovesnosti v Gornjem Suhorju pri Vinici, kjer se je leta 1945 zrušil bombnik z britansko posadko, katere del so slovenski partizani rešili pred okupatorji, obeležila že četrti dan slovensko-britanskega prijateljstva. Verjetno se še spomnite prvega, ko je naše kraje in spominsko obeležje zavezniškim članom posadke padlega bombnika B 24 Liberator VI obiskal princ Edward.

Na današnji slovesnosti je zbrane najprej pozdravil gostitelj, župan Občine Črnomelj Andrej Kavšek, ki je v nagovoru dejal, da vsaka vojna razdvaja, a hkrati ljudi povezuje v solidarnosti, nesebični medsebojni pomoči in prijateljstvu. »Prijateljstvo nas dela močnejše in boljše. Cenimo ga,« je dejal in se zahvalil vaščanom za gostoljubje, ki ga izkazujejo vsako leto.

Veleposlanica Tiffany Sadler je v svojem govoru, ki ga je imela v slovenščini, poudarila, da letos praznujemo 30 let formalnih bilateralnih odnosov med narodoma. Izpostavila je številne vezi med prijateljskima državama in narodoma in se v imenu britanske vlade zahvalila ljudem iz Slovenije in Združenega kraljestva, ki to prijateljstvo gojijo in ga plemenitijo.

Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Poudaril je, da je slovensko-britansko prijateljstvo utemeljeno v enem najtežjih in najbolj krutih obdobij človeške zgodovine. "V Sloveniji smo ponosni, da smo se med prvimi v Evropi, že leta 1941, organizirano uprli okupatorju in vojno končali na zmagovalni strani. Kot sta rekla oba predhodnika, je z vojno povezanih veliko, predvsem hudih in tragičnih zgodb. To lahko vidimo tudi na primeru Ukrajine. Veliko in še več je na koncu zgodb poguma in junaštva. V tem smislu bi rad poudaril, da se domala vedno v zgodovini – in to se bo pokazalo tudi v primeru vojne na severovzhodu Evrope – je zmaga na strani tistega, na strani čigar je morala," je povedal Pahor.

Prvotno je bilo načrtovano, da bosta slavnostna govornika dva; poleg predsednika še Keith Miles, prvi uradni predstavnik Republike Slovenije v Združenem kraljestvu, a je na žalost zbolel, zato je povezovalec programa Tadej Fink samo prebral njegovo pismo. V njem je Miles izpostavil številne sijajne primere prijateljstva in podobnosti med Slovenci in Britanci. »Prepričan sem, da je še veliko drugih primerov prijateljstva, za katere ne vem, a nekaj je gotovo – prijateljstvo bo trajalo,« je zapisal.

Po slovesnosti sta predsednik Pahor in veleposlanica Sadler položila venca k spominski plošči zavezniškim članom posadke padlega bombnika B 24 Liberator VI.

V kulturnem programu so nastopili Folklorna skupina Dragatuš, Osnovna šola Dragatuš in Gill Wraight.

Kratek video povzetek z današnjega dogodka si lahko ogledate tukaj:

In še obnovitev dogodka, ki se je na tem mestu pripetil pred natanko 77-imi leti.

31. marca leta 1945 so bombniki B 24 Liberator VI, Osvoboditelj, 37. bombniške eskadrilje RAF napadli Graz na avstrijskem Štajerskem. V hudih bojih z nemško protiletalsko obrambo so lovci in zavezniki izgubili deset letal, več pa je bilo poškodovanih. Eden od bombnikov s posadko angleških, novozelandskih in avstralskih letalcev je v napadu prejel težke poškodbe. Po uničenju dveh od štirih motorjev je na poti nazaj izgubil spremstvo in nad Celjem ga je pričel napadati nočni lovec Junkers 88, ki je po daljšem spopadu uspel zadeti rezervoar letala, ki je v ognju z glasnim truščem strmoglavilo na Puhkovo njivo na Plazu pri Gornjem Suhorju. Od devetih letalcev v posadki so v ognju in strmogljavljenju umrli štirje možje, eden je bil hujše ranjen, štirje pa so pravočasno izskočili iz letala in s padali pristali na Sinjem Vrhu in Gornjem Suhorju. Domačini so letalcem takoj priskočili na pomoč. Štiri preživele letalce so oskrbeli in že 2. aprila 1945 so se vrnili v Italijo. Težko ranjenega letalca so oskrbeli v partizanski bolnišnici v Kanižarici, vendar hudih poškodb ni preživel. Štirje člani posadke, ki so v strmoglavljenju umrli, so bili pokopani z vojaškimi častmi 2. aprila 1945 na pokopališču v Vojni vasi.