Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) opozarjajo, da predvsem na Primorskem, Kočevskem in Beli krajini, zahodnem Krasu ter v Pomurju in Zasavju divji prašiči povzročajo veliko škode v kmetijstvu in ponekod že ogrožajo obstoj kmetij. Zbornica od lovcev pričakuje nadaljnji intenzivni odstrel, od države pa ustrezno ukrepanje.

Na KGZS že vrsto let opažajo in opozarjajo na izjemno velik porast števila divjadi, ki povzroča vse večjo škodo. Kot so še zapisali v današnjem sporočilu za javnost, je bil lani porast tako populacije kot škod še posebej izrazit, saj v naravi ni bilo obroda. Na nekaterih območjih kmetje po navedbah zbornice obupujejo, saj zaradi velikega obsega škod na travnikih, pa tudi na njivah niso mogli pripraviti dovolj krme za svojo živino.

Odškodnina, do katere so morda uspeli priti, jim žal ne more povrniti vseh naporov pri preprečevanju škod, uveljavljanju odškodnine in sanaciji površin, višina odškodnine tudi ne zadostuje za nakup nadomestne krme, opozarjajo na zbornici. “Veliko kmetov razmišlja celo o opustitvi kmetovanja, saj so jim ponavljajoče škode vzele ves pogum in voljo do kmetovanja,” so navedli pri KGZS.

Škode, ki jih povzroči divji prašič, predstavljajo kar tri četrtine vseh škod od divjadi. Populacija divjih prašičev je razširjena po celotni državi, do težav prihaja tudi na obrobju velikih mest ali celo v naseljih, navajajo v zbornici.

“Če se kmetje težko zoperstavijo naravnim ujmam in nesrečam, ki jim vse pogosteje klestijo njihov pridelek in prihodek, pa so težave z divjimi prašiči bistveno laže rešljive. Eden od ukrepov je tudi intenzivni odvzem divjih prašičev iz narave in večji poseg v rodni del populacije,” so zapisali v zbornici.

KGZS od lovcev pričakuje, da nadaljujejo intenzivni odstrel divjih prašičev tudi zaradi preprečitve pojavnosti afriške prašičje kuge. Državo kot lastnico divjadi pa zbornica poziva, da prevzame svoj del odgovornosti in sprejme ustrezne ukrepe. Le tako bi omogočili kmetom, da z manj težavami uresničujejo svoje poslanstvo, to pa je vzdrževanje in obdelava kulturne krajine, posledično tudi večanje samooskrbe s hrano v državi, so še navedli na KGZS.