Došel je došel Zeleni Jure

»Ako je na Jurjevo lipo vreme, bu dosti vina«, pravi adlešiški pregovor.

Prošel je prošel, pisani vuzem,

Došel je, došel Zeleni Jure,

Donesel je, donesel

Pedenj dugu travicu,

Lakat dugu mladicu.

Dajte mu dajte,

Jurja darovajte!

Dajte mu pogače,

Da mu noga poskače!

Dajte mu vina,

Da mu nebu zima!

Dajte mu pleče,

Da vam kaj ne reče!

Dajte mu jajc,

Da ga ne bu zajec!

Dajte mu soli,

Da ga kaj ne boli!

Dajte mu groš,

Da vam dojde još ...

Napev ima lahko več primer in obstaja precej različic, saj se je pesem nekoliko razlikovala od vasi do vasi. Včasih se je skupin, ki so vodile Zelenega Jurija – v zelenje odetega dečka kar trlo, saj je to bila enkratna priložnost, da so otroci zaslužili kak novec, dobili jajca, potico in verjetno tudi kak kozarec vina.

Če pa gospodinja vrat ni dovolj hitro odprla so zapeli: »Haj, haj, haj, -bu-li skoro kaj?"

Jurjaši izročijo brezovo vejico in gospodar jo zatakne za podboj vrat in tam ostane vse leto. Ta kitica (vejica) potem varuje dom, prinaša zdravje, srečo in veselje v hišo, na polja in v hlev. V Adlešičih velja tudi pregovor, da takšna vejica pomaga tudi pri odganjanju škodljivcev, saj Šašelj v Bisernicah leta 1906 piše, da » .. s takovom kiticom samo pomahaš nad zeljnikom, ki so ga napale gosenke... i gosenke bujo valje prošle ...". Toliko o zatiranju kapusovega belina, belega metuljčka, ko je še gosenica.

V Beli krajini so povsod veseli, da jih obišče zeleni Jurij in ga radi obdarijo: z jajci, pogačo, vinom in denarjem. Ker je sedaj skupin, ki še obhajajo ta poganski praznik (star več tisočletij) malo, si še posebej prizadevajo, da jih privabijo v svojo vas. Redno hodijo jurjaši le še v Adlešičih z okolico. Zelo redko se zgodi, da pri kateri hiši ne bi odprli duri - če družine ni doma, jurjaši vseeno podarijo brezovo vejico, če pa skopuhi ne obdarijo Jurija, pa se skupina prihodnja leta takšne hiše izogne, kar je tudi velika vaška sramota za gospodarja in gospodinjo. Tudi danes se natančno ve katere hiše se jurjaši ognejo.

V koledarjih je Jurij včasih zapisan 23., redkeje pa 24. aprila. Tudi včeraj so se nekateri spraševali kdaj je pravo Jurjevo?

Za Belo krajino je to kristalno jasno. Po ljudski pripovedi je Zeleni Jurij prijezdil 23. aprila do Kolpe. Ker ni imel groša, da bi plačal brodarju prevoz, mu je moral oddelati dnino in je tako na Belo Kranjsko stopil 24. aprila. (Nejeverni Tomaži pa to zgodbo tolmačijo z mejo oglejske patriarhije, ki je uporabljala drug koledar, kar je seveda v primerjavi s to zanimivo legendo povsem nesmiselno).

- Običaj so včasih poznali tudi drugod po Sloveniji in so ta dan praznovali še konec 19. stoletja na Štajerskem in v Prekmurju. V Prekmurju so ob koledovanju - vodenju Zelenega Jurija peli tako:

Zelenega Jurja vodimo,

Maslo in jajca prosimo,

Ježi-babo zganjamo,

Mladoletje trosimo!

Je običaj še živ?

- Naš rojak, - Šuljkov Robi iz Šoštarič pri Adlešičih; ki si kruh služi v Ljubljani; nekaterim pa je poznan tudi kot Robert Pešut – Magnifico, pa je našo narodno pesem priredil za moderne čase in gre tako:

Prošel je, prošel pisani vuzem.

Došel je, došel zeleni Jure.

Whay!

Za ljubezni dan, za resnico iz sanj,

za orehovo potico in za vinski hram.

Za stare pesmi, da spet bo lepo,

da peli bomo ubrano do-re-mi-fa-so-la-ti-do.

Za devetimi gorami še danes živi

Zaradi njega nikdar ne bi švercali soli

Za nove junake, za nove korenjake

Je slavo zapil, ker on je Praslovane plavati učil

Ooh!

Došel je došel zeleni Jure

Došel je došel zeleni Jure

Došel je došel zeleni Jure

Whe-hey whe-hey whe-hey!

Hik!

Dajte mu plamen, naj blagoslovi ga

Lipov bog na veke vekov, Amen

Dajte mu vina, da mu ne bo zima

Dajte mu groš, hej-ja da naj nam dojde još!

Za lepo vido, Janez Kranjski, Janez

Pozabi na tisto o Deutschland über alles

Za nove junake, za nove korenjake

Je slavo zapil, ker on je Praslovane plavati učil

Whooo!

Došel je došel zeleni Jure

Woohoo-hoo!

Adlešiški jurjaši iz KUD Božo Račič Adlešiči so nas tokrat obiskali že včeraj – saj veste danes je pomemben dan – ki ga ne smemo imenovati, da ne bo prekrška…

Adlešiški osnovnošolci pa so vodili Zelenega Jurija že v petek. Eni smo bili takrat zdoma in se oglasimo v šoli, saj nas je brezova kitica pričakala...