Dušan Plut: Počasi bomo morali 'odrasti'

Na prvem pogovoru na Pogovorni postaji Slovenskega knjižnega sejma (SKS) z naslovom Kako bolj varno živeti v nemirnem 21. stoletju? sta geografa Dušan Plut in Tajan Trobec ter hidrolog Janez Polajnar spregovorili o okoljevarstvenih temah. Vsi so se strinjali, da se bomo morali ljudje prilagoditi, omejiti svoje potrebe in ravnati bolj odgovorno.

Plut iz Sveta za varovanje okolja SAZU je uvodoma poudaril, da bomo morali posamezniki počasi “odrasti”, pri čemer je ta koncept pojasnil s tem, da se bomo morali odreči potratni porabi in zmanjševati svoje potrebe, kar je sicer v nasprotju s kapitalističnim konceptom vse večje rasti, ki predvideva tudi vse večjo potrošnjo.

Med drugim je opozoril na nepravično porazdelitev tako premoženja kot obdavčenja na svetovni ravni. To je ponazoril s podatkoma, da ima okoli deset najbogatejših posameznikov na svetu toliko svetovnega premoženja kot na drugi strani več kot štiri milijarde najrevnejših ljudi. Na ravni obdavčenja pa je postregel s podatkom, da poslovnež Elon Musk za davke odšteje tri odstotke svojega premoženja, navadni ljudje, denimo zaposleni v Sloveniji, pa so za svoje delo obdavčeni tudi do 40 odstotno.

Plut je sicer nekaj rešitev za neenakosti v svetu in bolj okoljsko vzdržen sistem opisal v obsežni monografiji Ekosistemska družbena ureditev, ki je izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete (FF) v Ljubljani.

Trobec in Polajnar sta v pogovoru pod okriljem FF spregovorila o bolj aktualnih okoljskih težavah, zlasti o poplavah, ki jim je po Polajnarjevih besedah letos v Sloveniji botrovala predvsem velika predhodna namočenost terena. Omenil je tudi problem segrevanja morja, Jadransko ima v Kopru trenutno okoli 18 stopinj Celzija, kar je štiri do pet stopinj višje od novembrskega povprečja. Segrevanje morja je po njegovi oceni ena od neposrednih posledic globalnega segrevanja.

Po Trobčevem mnenju pa so poplave del naravnega vodnega cikla in niso neposredno povezane s podnebnimi spremembami, čeprav ta mit zlasti radi uporabljajo politiki, da bi s tem preložili odgovornost. Po geografovih besedah so ljudje nekoč vedeli, kje se denimo sme graditi, a so na to znanje zaradi večdesetletne odsotnosti poplav na ozemlju Slovenije po drugi svetovni vojni “malo pozabili”.