Hermelika

Hermelika je bogato cvetoča trajna zelika, ki je bila že v srednjem veku znana kot zdravilna zel.
Zdravilni deli: najpogosteje se uporabljajo sveži listi vse leto, ki se polagajo na rano, lahko pa iz njih stisnemo sok ali pripravimo tinkturo.
V ljudskem zdravilstvu se uporablja največ zunanje za oskrbo manjših ran, za preprečevanje vnetja, pri opeklinah, za razkuževanje, pri čirih in vnetju kože zaradi pikov žuželk. Z vtiranjem tinkture lajšamo težave pri protinu in revmi.
Notranje se priporoča za uravnavanje kisline v želodcu, pri črevesnih obolenjih, pri rani na želodcu. Ker rastlina vsebuje alkaloide, ki znižujejo krvni tlak in preprečujejo apnenje žil, jo v ljudskem zdravilstvu uporabljamo tudi v ta namen v obliki tinkture. V pisnem izročilu o njeni zdravilnosti lahko zasledimo tudi trditev, da hermelika krepi imunski sistem, namočena v žganju pa naj bi celo pomagala zdraviti luskavico.
Uporaba v kozmetiki: enkrat na teden si s prelomljenim hermelikinim listom nežno zmasiramo obraz in vrat. Nanos pustimo delovati deset minut, nato se umijemo z mlačno vodo.
Kulinarika: uporabljamo kuhane liste, ki jih dodajamo solatam. Kot aperitiv in krepčilo sta znana liker ali aromatizirano žganje.
Hermelikin aperitiv: 50 gramov svežih listov hermelike damo v liter dobrega domačega žganja. Stoji naj vsaj tri tedne na sončnem mestu (če stoji dalj časa, je še bolje), nato tekočino precedimo in damo v primerne steklenice. Pijemo kot aperitiv pri obilnih obrokih, saj grenčine pospešujejo nastanek prebavnih sokov.
Hermelikina tinktura: naredimo jo na enak način kot aperitiv, le da lahko uporabimo v ta namen žganje slabše kakovosti, da lahko hermelika ostane kar v steklenici. Uporabljamo jo pri bolečinah, ki nastanejo zaradi revme ali protina.

Cvetovi hermelike na zeliščnem vrtu so polni čmrljev.

Ti gostodlaki debeluščki niso nikakršne lenobe, kot marsikdo misli, ampak pravi pomočniki čebel. Če ne bi bilo njih, na naših vrtovih in poljih ne bi zrastli paradižnik, fižol, detelja in številne sadne vrste, ki jih oprašujejo prav čmrlji. Medtem ko čebele vidimo na delu le ob lepem vremenu, čmrlji letajo tudi, ko dežuje, ko je mrzlo in piha veter. Ker imajo daljši rilček kot čebele, oprašujejo tudi cvetove z daljšim cvetnim vratom, kamor spadajo na primer borovnice, brusnice in kivi.
Njihovo življenje je kratko, eno samo leto jim je namenjeno.

P.S.: Če želite poskrbeti za svoje zdravje, si lahko naberete liste hermelike na zeliščnem vrtu pri koči na Mirni gori.