Kačji pastirji

Ne, te živalce nimajo nič opravka s kačami. Marsikoga pa ob tem imenu spreleti srh in še marsikje se jih v ljudskem izročilu omenjajo s strahom in spoštovanjem. Ponekod zanje zasledimo ljudska imena: modrasov hlapec, kačec in še nekatera. Tudi po nemško jih imenujejo Teufelsnadeln, po angleško pa Dragonflies.

Vsa ta zastrašujoča imena pa tem vitkim, mavrično obarvanim spretnim letalcem, ki jih srečujemo ob ribnikih, mlakah in vodotokih, prav nič ne podajo. Bojazen, da bi nas ugriznili ali celo zastrupili, pa je popolnoma odveč.

Kačji pastirji so izjemno stara vrsta žuželk, na Zemlji živijo že več kot 300 milijonov let. Skrivnost tako dolgega obstoja je v njihovem razvojnem ciklusu, saj spadajo v skupini žuželk z nepopolno preobrazbo. Tako njihov razvoj poteka od jajčeca, preko več stadijev ličinke kar direktno do odrasle živali, brez stadija bube. Večino svojega življenja tako preživijo kot ličinke v vodi. Obdobje odrasle živali, ki traja samo nekaj tednov, predstavlja le krajši del njihovega življenja.

Na svetu živi okoli 6000 vrst kačjih pastirjev, v Sloveniji pa preko 70 vrst in podvrst, kjer so tudi ena izmed najbolj raziskanih živali. Ob koncu 17.stoletja jih je raziskoval že J.V.Valvasor.

Te izjemno dobri letalci se za svoje vragolije v zraku lahko zahvalijo izbornim krilom in dobremu vidu. Pri raznokrilih vrstah para kril delujeta neodvisno, zato lahko lebdijo v zraku ali celo letijo vzvratno. Pri letu dosegajo velike hitrosti. So ljubitelji sončne pripeke in so v tem času najbolj aktivni.

Tudi kačji pastirji spadajo med ogrožene živalske vrste, saj s posegi v okolje vse bolj krčimo njegov življenjski prostor. Na območju nekdanjega rudnika Kanižarica, kjer je nastal ta posnetek »pastirja kač«, stari in razširjeni novi del rudniške mlake počasi znova postaja pomemben habitat za to in ostale živalske in rastlinske vrste.