Belokranjske vinske gorice vse manj vinske

Slovensko vinogradništvo že desetletja beleži žalosten trend zmanjševanja vinogradniških površin. Po katastru iz leta 1820 je bilo v Sloveniji z vinogradi zasajenih približno 50.000 hektarjev površin. Konec 19. stoletja se je to število prepolovilo, leta 2020 smo imeli še dobrih 15.000 hektarjev. Da se je tudi podoba belokranjskih vinskih goric v zadnjih desetletjih začela vidno spreminjati, razkrije že bežen pogled na Semiško goro, Mavrlen, Dobličko goro, Vinomer in ostala vinogradniška pobočja, kjer je stanovanjskih hiš vse več, vinskih trt pa vse manj. »Če se bo ta trend nadaljeval, bomo kmalu pristali pod 10.000 hektarji, kljub temu, da imamo idealne pogoje za pridelavo vrhunskih vin in so slovenska vina vse bolj prepoznavna in cenjena tudi v svetu,« opozarjajo v Civilni iniciativi za ohranitev in zaščito vinskih goric, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi ta škodljivi proces zaustavili, še preden bo prepozno.

Ukrepati takoj in zaustaviti negativen trend

Za vinorodno deželo Posavje je značilno razdrobljeno »butično« vinogradništvo, kjer prevladujejo vinogradi z nekaj 100 vinskimi trsi, vsak vinograd pa ima svojo zidanico. Pri tem v civilni iniciativi opozarjajo na negativen trend naseljevanje teh zidanic, v zadnjem času predvsem upokojencev iz različnih koncev Slovenije, kar posledično pomeni spreminjanje avtohtonih vinskih goric v spalna naselja. »S tem se izpostavljamo zelo realni nevarnosti, da bomo v nekaj desetletjih popolnoma uničili in izgubili izjemno kulturno krajino vinskih goric, ki jih zaenkrat še krasijo mali, urejeni vinogradi, zidanice in cerkvice na vrhu hriba. Ker je ta naša kulturna dediščina nekaj posebnega, česar ni najti nikjer na svetu, bi bila to izjemna in nepopravljiva škoda,« opozarja Matjaž Pavlin iz Civilne iniciative za ohranitev in zaščito vinskih goric, ki je omenjeno problematiko na zadnji seji predstavil tudi metliškim občinskim svetnikom.

»Nekaj let se o tej pereči problematiki sicer na raznih dogodkih že pogovarjamo, žal pa ni nobenih konkretnih ukrepov. Mnenja smo, da je potrebno ukrepati takoj. Verjamemo, da nam s skupnimi močmi še vedno lahko uspe vsaj zaustaviti ta nadvse škodljiv trend. Pri tem ne gre samo za izgubo avtentičnih vin malih vinogradnikov, ampak predvsem za izgubo zgodovinske kulturne krajine, kakršne nimajo nikjer na svetu,« pravi Pavlin, sicer tudi svetnik (SLS) Mestne občine Novo mesto.

Predlagajo številne ukrepe

V civilni iniciativi so zato predlagali konkretne ukrepe, s katerimi bi po njihovem lahko rešili »vsaj še tisto, kar je od nekdaj velikih vinogradniških površin ostalo«. Kot opozarjajo, so zidanice gospodarski in ne bivalni objekti. Gradile so se lahko ob pogoju zasaditve določene površine vinograda ali sadovnjaka, a pogoji so se večkrat spreminjali, določilo pa zlorabljalo. Ljudje so namreč gradili zidanice, veliko pa jih je vinograd že med samo gradnjo ali pa nekaj let pozneje posekalo. Nadzor nad tovrstnim početjem ni, opozarjajo v civilni iniciativi, zato menijo, da je temu potrebno narediti konec še preden »bodo naše vinske gorice samo še (poseljene) gorice, brez 'vinske', ker pač vinogradov ne bo več«. To pa bi pomenilo izgubo kulturne krajine slovenskih vinskih goric, ki je unikatna v svetovnem merilu. Tak pojav naseljevanja predstavlja veliko breme tudi za občine, ki morajo novim stanovalcem prej ali slej zagotoviti ustrezno infrastrukturo in jo potem tudi vzdrževati.

Zavzemajo se za dosledno spoštovanje zakonodaje in izvajanje ustreznih sankcij. Vse lastnike zidanic bi bilo po njihovem predlogu potrebno preveriti, ali njihova zidanica še upravlja z vinogradom. »Če tega ni, jih je potrebno pozvati, da zasadijo vinograd. Kdor tega v določenem časovnem roku ne bi izvedel, se mu zaračuna enkratna kazen (uzurpacija, ki ne sme biti nizka), v nadaljevanju pa še poseben davek na tako zidanico, ki po svoji funkciji ni zidanica (torej gospodarski) ampak luksuzni objekt,« so zapisali v civilni iniciativi. Po njihovem je danes na voljo veliko tolerantnih sort vinskih trt, ki so odporne na bolezni in zahtevajo bistveno manj dela ter tudi stroškov v primerjavi s klasičnimi sortami. Te sorte bi lahko priporočili lastnikom zidanic, da izpolnijo pogoj za zidanico in povrnejo videz vinskih goric.

Zavzemajo se tudi za takojšnje prenehanje dodeljevanja hišnih številk zidanicam, saj bi na ta način preprečili njihovo stalno naselitev. Na ta način stanovalci zidanic ne bi bili upravičeni do komunalnih storitev, kot je denimo redno zimsko pluženje.

Pavlin je prepričan, da bi s tovrstnimi ukrepi hitro pripeljali do zaustavitve negativnih trendov, ljudje pa bi dobro razmislili, preden bi vinograd dokončno posekali. »Če si bomo glede tega še naprej zatiskali oči, bo še naprej vladal popoln nered. Najprej se bodo ljudje stalno naseljevali v zidanicah, posekali bodo vinograde, potem pa se bodo začeli ukvarjati tudi z obrtjo. Tudi tako, ki je zelo moteča za vinogradniško okolje, še posebej, če želimo razvijati vinski turizem, ki se v zadnjem času zelo lepo razvija,« še opozarja Pavlin.

Svetniki za manj palice in več korenčka

Metliški svetniki in svetnice so ciljem Civilne iniciative Ohranimo slovenske gorice izrazili podporo, a so imeli pri tem tudi kar nekaj pripomb in predlogov. Še zlasti so jih zmotili ostri kaznovalni ukrepi, ki jih predlagajo v civilni iniciativi, saj so menili, da ne gre za pravi način reševanja problematike, ki je večplastna. Strinjali so se, da bo potrebno o pereči temi opraviti širšo razpravo ter pripraviti ustrezne zakonske predloge, ki bi jih podprle tudi posamezne občine.