Kako zadolžene so belokranjske občine?

Skupni dolg slovenskih občin je konec leta 2021 po podatkih ministrstva za finance znašal 1,04 milijarde evrov, kar je 73 milijonov evrov več kot leto prej. Tako je bil v povprečju takrat vsak občan v državi zadolžen za 511 evrov, leto prej je bila ta številka 473 evrov.

Na sedmem mestu lestvice občin, ki so v preteklem mandatu najbolj povečale svoj dolg najdemo občino Črnomelj, kjer se je dolg v zadnjih štirih letih povečal za 154 odstotkov oziroma za 2,5-krat. Leta 2018 je dolg na prebivalca največje belokranjske občine znašal 246 evrov, predlani že 625 evrov. Razlog so predvsem nekatere obsežne naložbe, kot so gradnja vrtca Loka, nadomestna gradnja OŠ Loka, kanalizacija Črnomelj, ipd.

Najmanj zadolžena med belokranjskimi občinami je bila v letu 2021 občina Metlika s 118 evri dolga na prebivalca, medtem ko je povprečen semiški občan zadolžen za 265 evrov. To je krepko pod slovenskim povprečjem, kjer je vsak občan v državi povprečno zadolžen za 511 evrov.

Daleč najbolj zadolžena občina v Sloveniji so že več let Gornji Petrovci z dolgom 2801 evra na prebivalca. V vrhu po skupnem dolgu na prebivalca so bile konec leta 2021 še občine Kostel (1051 evrov), Dobrepolje (1043 evrov) in Šentrupert (1025 evrov). Glavno mesto Ljubljana ima dolg 916 evrov na prebivalca, drugo največje mesto Maribor pa 775 evrov na prebivalca. Konec leta 2021 je bilo brez dolga 13 slovenskih občin.

V zadnjih štirih letih se je skupna zadolženost občin in pravnih oseb povečala za 193,8 milijona evrov. Na prebivalca se je povprečna zadolženost občin povečala za 97 evrov. Kljub skupnem večanju zadolženosti je polovici občin od leta 2018 uspelo zadolženost zmanjšati.

Kljub temu, da občine v povprečju višajo svojo zadolženost, na ministrstvu za finance ugotavljajo, da obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2021 na globalni ravni ni zaskrbljujoč. Občine med drugim s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom ter gospodarsko dejavnost in s tem ustvarjajo bruto domači proizvod.

Tudi glavni urednik projekta Zlati kamen Robert Mulej, ki spremlja razvoj na ravni lokalne samouprave, ugotavlja, da podatki o zadolženosti posamezne občine nimajo neposredne zveze z razvitostjo ali uspešnostjo. »Na splošno slovenske občine niso močno zadolžene – za večino javnega dolga je ‘zaslužna’ država. Posojila so sicer ne le legitimno, ampak dostikrat tudi zelo smiselno orodje za financiranje razvoja kraja,« je pojasnil za STA.

»Kakovostno upravljanje razvoja pomeni, da znamo spretno uporabljati različne vire financiranja, ki so na voljo – tudi posojila. Občina, ki nima posojil, zato ni a priori ‘boljša’ od tiste, ki je zadolžena. A prav tako ni nujno slabša. Gre za to, kako uporabljamo celoten portfelj možnosti, ki so na voljo,« je poudaril.

Pričakovati je, da bo skupni občinski dolg za leto 2022 narasel, saj imajo v volilnem letu občine praviloma najbogatejše proračune in najvišje postavke za naložbe.