Kakšna je vsebina tretjega protikoronskega kriznega paketa?

Vlada je na novinarski konferenci javnosti predstavila protikrizne ukrepe iz tretjega protikoronskega paketa. Na konferenci so sodelovali minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, minister za finance Andrej Šircelj ter uradni vladni govorec Jelko Kacin. Kot ključne poudarke iz tretjega svežnja pomoči pristojni med drugim poudarjajo subvencioniranje delovnih mest, skrajšanje delovnega časa in denarne bone, ki jih bodo v okviru pomoči turizmu prejeli državljani. "S turističnimi boni smo omogočili, da se turistično kolesje zopet začne vrteti," je dejal Počivalšek.

Vlada je na včerajšnji seji zaključila obravnavo ukrepov iz tretjega protikorona paketa. Predlog tretjega protikoronskega zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic in odpravo epidemije bolezni covid-19 vsebuje začasne ukrepe na področju dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencije študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture in javnega naročanja.

Vlada je vsebino tretjega protikorona paketa danes predstavila poslancem koalicije in ga nato še sprejela na dopisni seji, jutri pa bo zakon romal v Državni zbor, je na današnji novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom povedal uradni vladni govorec Jelko Kacin.

Slovenija bo od Evropske unije dobila 900 milijonov evrov

Kot je na začetku dejal minister za finance Andrej Šircelj, je vlada danes določila in obravnavala tako imenovani poroštveni zakon za instrument SURE s katerim bo financiran inštitut skrajšenega delovnega časa. Kot je povedal minister, je ta zelo pomemben za slovensko gospodarstvo, ker zagotavlja določeno fleksibilnost pri načrtovanju poslovnih procesov. "Delavcem, ki ne delajo za poln delovni čas, bo nadomestilo za ta manjko dela, dejansko plačala država," je zagotovil Šircelj in dodal, da bo zaposleni dobil enako plačilo, kot če bi delal normalno.

Kot je še pojasnil Šircelj je sklad SURE na evropski ravni vreden sto milijard evrov. "Evropska komisija se bo za ta denar zadolžila z nizko obrestno mero. Takšna zadolžitev je ugodna tudi za Slovenijo, gre pa za povratna sredstva," je izpostavil finančni minister. Kot je dejal, Evropska komisija sredstev še ni razdelila, naj bi pa Slovenija po napovedih Širclja iz tega naslova lahko dobila 900 milijonov evrov. "Denar bo namenjen zagotavljanju delovnih mest oziroma, da se financira skrajšanje delovnega časa," je pojasnil.

Kot je dodal, pričakujejo, da bo ročnost inštrumenta podobna kot pri Evropskem reševalnem skladu (ESM) in sicer deset leti. "Računamo na to, da bi skrajšanje delovnega časa Slovenija financirala tudi iz drugih sredstev kot na primer iz tekoče finančne perspektive, ki se konča konec leta 2020," je izpostavil finančni minister Šircelj.

Skrajšanje delovnega časa bo Slovenijo zadolžilo za dve milijardi evrov

Omenil je še, da bi lahko skrašanje delovnega časa financirali tudi iz socialnega sklada. "Delež Slovenije v ESM skladu je določen pri dveh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma približno 900 milijonov evrov," je dejal. Šircelj pa je ob tem poudaril, da skrajšanje delovnega časa pomeni dodatno zadolžitev Slovenije. "Okvir je bil že sprejet v državnem zboru, gre pa za dve milijardi evrov," je izpostavil.

"Razmerje med BDP in zadolženostjo se bo zaradi zadolžitev in padca BDP letos sicer poslabšalo, a se bomo z gospodarsko rastjo v prihodnjem letu spet vrnili na letošnjo raven," je še zagotovil minister Šircelj in dodal, da bodo k temu pripomogli tudi hitri ukrepi za pomoč gospodarstvu. "Pričakujemo, da bo imela kriza obliko črke V tudi zato, ker so ukrepi na področju zdrastva delovali, državljani pa so se jih držali in smo lahko kot prvi razglasili konec epidemije," je še med drugim dejal Šircelj.

Zaradi koronovirusne krize ohroženih več kot 250 tisoč delovnih mest

Minister za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, se je na novinarski konferenci dotaknil ukrepov na področju trga dela. Kot je povedal, so med ukrepi ohranjanje zaposlenosti in pomoč podjetjem z delno oprostitvijo prispevkov v zasebnem sektorju in povračilom nadomestila plače delavcev na čakanju na delo, ter oprostitev plačila prispevkov.

Po ocenah ministrstva je zaradi koronavirusne krize ogroženih 258 tisoč delovnih mest - gre za polovico fizičnih in polovico pri pravnih osebah. "Spremljamo gibanje na trgu dela. Marca in aprila je brezposelnost skokovito narasla, maja se umirja. Od začetka korona krize je bilo prijavljenih 14 tisoč brezposlenih več," je povedal Kralj.

Minister Kralj je med drugim povedal, da smo s prvima dvema protikorona paketoma pokrili dobrih 260 tisoč delovnih mest. "Naš cilj je vseskozi ohraniti čim več delovnih mest in socialno kohezijo v družbi. Zato so ukrepi zastavljeni tako, da smo s prvima paketoma pokrili 1,3 milijona ljudi," je pojasnil. Tretji paket je korak naprej in strmi k istim ciljem in sicer za ohranitev delovnih mest in pomoč podjetjem ter družbenim skupinam, ki še niso bile vključene, je še zagotovil minister.

V skupnem dogovoru s sindikatom oziroma svetom delavcem

Nosilni ukrep za področje trga dela je tako subvencioniranje delovnih mest v vrednosti do ene milijarde evrov. Država bo sofinancirala do 50 odstotkov skrajšanega delovnega časa - od 20 do 35 ur tedensko. Za del, ko delavec ne dela, bo delodajalec izplačal nadomestilo v višini 80 odstotkov plače, subvencijo pa bo delodajalec prejel od države, je še pojasnil Kralj.

"Pogoj za upravičenost je, da delodalajec najmanj desetim odstotkom zaposlenim ne more zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela. Delavec v tem času ohranja vse pravice iz delovnega razmerja," je še povedal Kralj. Dogovor o skrajšanem delovnem času bo nastal na podlagi posveta s sindikatom oziroma svetom delavcem.

Kot je še izpostavil Kralj, pomembna varovalka tega ukrepa je, da delodajalec v obdobju od prejemanja subvencije in mesec dni po tem ne sme začeti postopkov odpovedi zaposlitve iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom.

"Časovno je ukrep omejen oziroma predviden od 1. junija do najdlje 31. decembra 2020. Delodajalec lahko ukrep uveljavlja mesečno za pretekli mesec," je izpostavil minister za delo. Upravičenci so vsa podjetja, ki jim upade poslovanje. Za konec je še dodal, da se ukrep čakanja na delo v turizmu podaljša za mesec dni. "Potem pa vse spodbujamo h koriščenju skrajšanega delovnega časa," je še dekal Kralj.

Z vsakim korakom smo bližje koncu krize

Minster za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek pa je na današnji konferenci spregovoril o gospodarstvu in turizmu. "Z vsakim kiorakom, dnem in sprejetjem ukrepom smo bližje izstopu krize. Obseg posledic, ki jih bosta naše gospodarstvo in turizem na dolgi rok občutila zaradi vplivov epidemije, je težko napovedati," je dejal Počivalšek.

Dejal je, da je ta trenutek najbolj pomembno, da združimo moči. "Na eni strani z zagotovitvijo državnih ukrepov in pomoči na drugi strani pa z njihovo implementacijo. Vemo, da ne bo enostavno in vemo, da bo potrebno veliko volje in truda," je v svojem govoru uvodoma povedal gospodarski minister.

Izpostavil je pomembnost skupnega sodelovanja, saj bo to tisto, kar bo omogočilo ponoven zagon gospodarstva in turizma, ohranitev delovnih mest in skupnega standarda. "Ključni ukrep, ki smo ga včeraj sprejeli je subvencioniranje skrajšanje delovnega časa v obsegu 20 - 35 ur tedensko. Delavec dobi za čas dela polno plačilo, za čas ko pa ne dela pa 80 odstotno nadomestilo svoje plače. Delodajalec pa bo prejel delno povračilo nadomestila za čas, ko delavec ne dela," je podobno kot minister za delo Kralj povedal tudi gospodarski minister Počivalšek.

Vlada na področju turizma sprejela dva ključna ukrepa

Počivalšek je med drugim izrazil tudi zadovoljstvo, da je vlada včeraj prižgala zeleno luč tudi ukrepom za pomoč turizmu, ki je po besedah ministra, na veliki prelomnici. "Vsaj v začetni fazi turizem brez pomoči države, ne bo zmogel. Toda verjamem, da smo in bomo kos tudi tem izzivom," je bil optimističen minister.

"Na osnovi predlogov našega ministrstva sta bila na področju turizma in gostinstva sprejeta dva ključna ukrepa. Prvi ukrep je nadomestilo za čakanje na delo za podjetja v turizmu in gostinstvu, ki jim bodo prihodki po njihovi oceni upadli za več kot odstotkov glede na leto 2019," je pojasnil Počivalšek in dodal da sem spadajo hoteli, počitniški domovi, avtokampi, restavracije, potovalne agencije, organiziranje razstav in sejmov, obratovanje objektov za kulturne prireditve in igralnice ter turistični prevozi.

Delodajalci, ki bodo svoje zaposlene napotili na čakanje, morajo to storiti najkasneje do 30. junija 2020. "Zaposleni se lahko v tem času vrne na delo do 7 dni na mesec. Nadomestilo plače pa ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji," je poudaril. Kot je še pojasnil Počivalšek, višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače. Ta pa je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Dodal je še, da delodajalec krije preostalo višino povračila do 20 odstotkov nadomestila plače, postopek pa bo izvajal Zavod za zaposlovanje.

Za oživitev turistične sezone bo vlada razdelila bone

Kot drugi ključni ukrep je minister izpostavil turistične bode, ki bodo namenjeni vsem prebivalcem Republike Slovenije. Osebe starejše od 18 let bodo prejele bon v višini 200 evrov, mlajši pa bon za 50 evrov. Bone se bo dalo vnovčitvi v storitvah, ki se nanašajo na nastanitve z zajtrkom, ki jih nudijo hoteli, počitniški domovi, kampi, turistične kmetije in vsi ostali podobni nastanitveni obrati za kratkotrajno bivanje. Bon lahko državljani vnovčite do 31. decembra letos. Finančna uprava pa bo v osmih dneh od predložitve bona njegov znesek povrnila ponudniku storitev.

Počivalšek je še povedal, da je višina državne pomoči s turističnimi boni ocenjena na kar 345 milijonov evrov. "Multiplikativni učinki oziroma dodatna potrošnja v turizmu, ki jo bo imelo koriščanje teh bonov pa so ocenjeni na 172 milijonov evrov," je o višini finančne pomoči še povedal minister za gospodarstvo in ob tem še enkrat izpostavil kako pomembni so boni, ki jih bodo prejeli državljani.

Kot je dejal, bomo s pomočjo turističnih bonov v Sloveniji znova lahko pognali "turistično kolesje". "S turističnimi boni odločitev za izbiro turistične destinacije polagamo v roke državljanov, turističnim delavcem pa motivacijo in voljo, da pritegnejo stranke. Verjamem, da je to bistveno boljša rešitev, kot zgolj zagotovitev finančne pomoči, ne glede na vložek in rezultat dela," je povedal Počivalšek.

V nadaljevanju se je med drugim dotaknil tudi zagotavljanja likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad (SPS) in Slovenski regionalni razvojni sklad (SRRS) bosta omogočila ugodne in hitre likvidnoste kredite. Sredstva pa so že zagotovljena v proračunu in sicer 10 milijonov evrov za SPS in 14,4 milijonov za SRRS. "To bo omogočilo približno 40 milijonov evrov ugodnih likvidnostnih kreditov za podjetja. Krediti bodo v višini od 5 do 50 tisoč evrov. Na ta način bomo lahko podprli okoli 900 podjetij," je zagotovil Počivalšek.

Pomoč na področju investicij

Gospodarsko ministrstvo je sicer pripravilo tudi dva ukrepa na področju investicij. Za spodbujanje investicijskih vlaganj so predlagali omilitev pogojev, pri dodelitvi spodbud pa se predvideva vsaj ohranitev delovnih mest. "Uredili smo delovanje mehanizma za pregled neposrednih tujih naložb v Sloveniji. Naložbo mora tuji vlagatelj na gospodarsko ministrstvo priglasiti najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe o združitvi oziroma objave prevzemne ponudbe," je pojasnil minister in dodal, da so določeni tudi pogoji, da se izvedbo naložbe prepove ali prekliče, v kolikor le-ta predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije.

Minister Počivalšek je sicer izpostavil, da protikrizni ukrepi ne morejo rešiti vseh težav, da pa si pristojni želijo zagotoviti čim bolj celovite rešitve. "Gospodarstvu in turizmu želimo stopiti nasproti na način, da preprečimo odpuščanja ter ljudem zagotovimo varnost in ohranitev delovnih mest. Zato včeraj sprejete ukrepe vidim kot ene boljših načinov spodbujanja turizma. To je tudi najbolj prizadeta panoga, ki bo posledice epidemije čutila še dolgo. Ne moremo je primerjati s katerokoli drugo industrijo, saj so težave, s katerimi se sooča turizem, neprimerljive," je še za konec sklenil Počivalšek.