Kolumna Jožeta Cajnarja: V pričakovanju nove trgatve

V svojih vrstah kolumnistov z veseljem pozdravljamo Jožeta Cajnarja, direktorja KZ in Vinske kleti Metlika, ki je poleg tega tudi vodja dveh odborov, povezanih z vinogradništvom in vinom - je predsednik strokovnega odbora za vinogradništvo in vinarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in strokovnega odbora za vinogradništvo pri Zadružni zvezi Slovenije, sa zapisali v reviji O vinu. Kolumno Jožeta Cajnarja lahko preberete spodaj:

"Začelo se je vroče poletje in večina ljudi razmišlja predvsem o tem, kje bodo z družino preživeli zaslužene poletne počitnice. Seveda, kolikor se le da dolge. Kmet si zaradi narave dela težko privošči že dan počitka, kaj šele teden ali dva. Tudi vinogradnik ne more prepustiti svojega vinograda, sedaj, ko ga ta najbolj potrebuje, popolnoma v čuvanje materi naravi. Ta daje in jemlje, sama, oziroma nevidna sila odloča, kaj bo človeku dano pridelati. Človek je tu, da s svojim znanjem, delom in trudom samo oplemeniti, kar mu narava podari. Poleti je dela in skrbi v vinogradu ogromno in prav od marljivosti vinogradnika v tem času je odvisno, kako kakovostna bosta jeseni grozdje in vino. To pričakovanje, podobno pričakovanju otroka, navdihuje vinogradnika in vinarja pri njegovem delu. Vsakič pa, ko se na nebu pojavijo temni oblaki, vinogradnika prevzamejo skrbi.

In skrbi danes res ni malo. Kot kaže, to leto ne bo leto količinskih rekordov. Ali bo leto kakovostnih presežkov, je še težko reči. Davek, ki si ga je letos vzela narava, je od pokrajine do pokrajine različen, a splošno gledano, bo velik. Skoraj vse dele slovenske dežele, tudi nas v Beli krajini, je obiskala spomladi pozeba, ponekod je klestila toča, sedaj pa je po nekaterih delih še huda suša. Od vedno je tako, da za dobrimi letinami pridejo tudi slabe. Narava kroji usodo po svoje.

Da letošnja trgatev ne bo tako prešerna, pa ni kriva samo mati narava. Večji krivec za žalostno stanje v vinogradništvu in vinarstvu je državna politika do te panoge, ki jo je – makroekonomsko gledano – pravzaprav spravila na kolena. Že dolga leta vinarji opozarjamo pristojne službe, da je v tej panogi nekaj hudo narobe. Odgovorni so ljudje, ki nas vodijo. Njihova naloga je, da vzpostavijo »tržni« sistem gospodarstva, kjer so na trgu vsi akterji enako obravnavani. Zagovarjanje tako imenovane prodaje na domu oziroma različne davčne politike pri vinu je pravzaprav sinonim za tržno izkrivljanje. Zgrešena politika države do trga vina, vse od osamosvojitve, je naredila slovenskemu vinarstvu dolgoročno veliko škodo, ki je neprimerljiva z letošnjo naravno katastrofo in bo imela na žalost zelo dolgoročne posledice.

V Sloveniji so vinogradi na tistih mestih, ki niso primerni za druge kulture. Lahko si predstavljamo posledice, če se ne bo nič spremenilo. Če hočemo rešiti panogo, moramo najprej natančno vedeti, koliko vina dejansko pridelamo. Potem je treba opredeliti, koliko bi ga želeli pridelati v petih oziroma desetih letih. Na podlagi tega pa določiti politiko za dosego ciljev. Ob tem pa se moramo zavedati, da država živi od pobranih davkov, ki jih v normalnem svetu plačujemo vsi, seveda po enakih načelih.

Na srečo je v Sloveniji veliko znanja, entuziazma in volje do dela. V nas prevevata ljubezen do slovenske zemlje in globoko spoštovanje do vina, ki je del naše kulture. Država mora nujno vzpostaviti pošten tržni sistem in sistematično, lahko skupaj s STO, graditi prepoznavnost Slovenije kot »vinske« destinacije. Drugo bomo naredili sami. Čeprav sta v naših prsih zaskrbljenost in velikokrat tudi potrtost, sem prepričan, da je v našem odličnem vinu veliko upanja na boljšo prihodnost. Vsem vinogradnikom in vinarjem želim kljub vsemu lepo prihajajočo trgatev."