Kurbine drage

Ali ste že slišali za Kurbine drage? Belokranjci, vsaj tisti malo starejši, smo slišali za te vrtačaste, z gozdom porasle parcele, ob gozdni cesti iz Vrčic proti Mirni gori. Nekateri tudi točno vemo, kje se nahajajo. Če boste kdaj šli po tej cesti, bodite pozorni na veliko leseno znamenje, ki opozarja na bližino orjaške bukve stare kar 260 let, v bližini se nahajajo tudi Kurbine drage. Za časa Kočevarjev pa te ceste še ni bilo, skozi te drage je vodila pot, ki je bila bližnjica za Semič. Nekateri premožnejši Kočevarji iz teh vasi so namreč imeli v Kotu pri Semiču svoje vinograde, kamor so hodili delat, ali pa so hodili po tej poti v Semič po drugih opravkih. Ime Kurbine drage je tudi vpisano v kataster, pa tudi na nekaterih topografskih kartah podrobnejšega formata zasledimo to poimenovanje. Kako je nastalo to ime, mi je bila dolgo uganka. Pred nedavnim pa sem se pogovarjal z upokojenim gozdarjem gospodom Janež Francem, ki je odličen poznavalec teh terenov , pa tudi živa enciklopedija naravoslovja in vsega, kar je povezano z gozdom. Razlaga pa je naslednja: Po izselitvi Kočevarjev iz vasi, ki so bile v neposredni bližini teh drag so kočevarska poimenovanja poslovenili. Tako je Stockendorf postal Planina, Sporeben Ponikve, Kletsch Kleč, Mittenwald pa Sredgora. Prav tako so bila poslovenjena tudi druga imena iz kočevarščine, res da nekatera bolj, druga manj dobesedno in logično. Tudi te drage, o katerih pišem, so imele svoje kočevarsko ledinsko ime. Včasih so se imenovale Fräulein teile , kar so poslovenili v »Gospodičnini deli«. To pa je bilo zelo težko izgovorljivo, kar poizkusite sami. Zakaj so potem ime spremenili v Kurbine drage? Da ga bi v skladu s takratnim sistemom preimenovali v »Tovarišičine drage« je bilo ravno tako brezpredmetno, saj je to izgovoriti še težje. Gospodične in gospe pa so imele v tistih časih kar negativen prizvok, za nekatere so bile to takrat kar »kurbe« . Tako je še samo kratek korak, da je nastalo ime Kurbine drage, ki se je hitro prijelo in tako postalo tudi uradno vpisano. Takšno je tolmačenje gospoda Janeža.

Gospod Rogelj Alojz iz Srednje vasi je prav tako dober poznavalec zgodovine Kočevarjev in od njega sem tudi zvedel za kočevarsko ime teh presnetih drag. Njegova zgodba pa je malo drugačna. Ni mu prav, da so temu predelu nadeli tako žgečkljivo ime, saj se »Gospodičnini deli« kljub malo težji izgovorljivosti kar lepo sliši in je to tudi pravi prevod. Da pa so nadeli to ime, pa je po njegovem mnenju zaradi tega, ker so tam mogoče kdaj zalotili kakšen radoživi parček, ki se je vračal iz vinskih goric…Tudi Kočevarji so bili krvavi pod kožo, kriva pa je bila po našem moškem šovinizmu seveda ženska…