Ljudje ob Kolpi: Anton Mavretič

dr. Anton Mavretič, znanstvenik.

Rojen 11. decembra 1934 v Boldražu (pri Metliki), umrl 21. novembra 2019 v Združenih državah Amerike.

„Velikokrat s teleskopom zrem v vesolje. In ja, seveda se mi zdi romantično, kajti vesolje je še kako čarobno in skrivnostno!“, dr. Mavretič v intervjuju za revijo Belokranjec leta 2013.

Belokranjec katerega ime je vpisano na zlatih ploščicah dveh vesoljskih plovil, ki še raziskujeta vesolje je pričel izobraževanje v osnovni šoli v domačem Boldražu. Ko šola med drugo vojno pogori, nekaj časa obiskuje pouk v župnišču, nato v sosednji Slamni vasi, potem v Metliki, a ker je to daleč gre za eno leto v Črnuče k stari mami in potem zaključi osnovno šolo v Metliki. Anton je vedno poudarjal, da je bilo to odločilno za njegovo kariero, saj je prav stara mama Ana Črnugelj najbolj zaslužna, da je lahko nadaljeval šolanje na ljubljanski Srednji tehnični šoli in potem tudi na Fakulteti za elektrotehniko, ker je v družini najbolj razumela nujnost izobraževanja. Ko leta 1957 zaključi drugi letnik fakultete, mu stric Mihael Mavretič iz Amerike omogoči odhod čez lužo in tako v Denverju 1958 leta dokonča v Ljubljani začeti študij elektronike. Po diplomi vpiše še magistrski študij, ki ga uspešno zaključi 1961 leta. Kot lojalen državljan se vrne v Jugoslavijo odslužit takrat obvezen vojaški rok. Po letu bivanja v vojašnici v Aleksincu ponovno odide v ZDA in jeseni 1962 že vpiše doktorski študij na Syracuse University of New York. V letu in pol opravi vse kvalifikacijske izpite, a jugoslovansko veleposlaništvo ga obvesti, da bo njegov potni list razveljavljen, če se takoj ne vrne v Jugoslavijo. Odloči se ostati v ZDA, zato je prisiljen opustiti doktorski študij in se zaposli v podjetju Westinghouse, Pitsbourgh, kjer sodeluje pri implementaciji patenta za enožarkovno podajanje slike pri barvni televiziji. To mu omogoči pridobitev ameriških dokumentov. Nadaljuje študij in 1968 leta doktorira na državni univerzi v Pensilvaniji, nato se zaposli v Massachusetts Institute of Technology (MIT). Naslednja raziskovalna organizacija kjer se zaposli je Center za astro fiziko Harvard, potem več let dela kot profesor na Boston University, hkrati pa postane tudi pridruženi raziskovalec pri Centru za vesoljsko fiziko. Poleg vsega tega je 10 let dodatno angažiran kot vodja inženirske skupine, ki projektira raziskovalna instrumenta za oba Voyagerja za vesoljsko agencijo NASA (v tem času predavanja na Bostonski univerzi izvaja ob večerih). Ob tem je vedno poudaril, da je vse to zmogel le zaradi brezpogojne podpore žene Darinke. Vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2 sta bili izstreljeni v vesolje 1977 leta in še vedno pošiljata podatke na Zemljo. Že leta 1973 pa je sodeloval pri izstrelitvi satelita v vesolje in tudi ta še deluje.

Njegov del projekta - izdelava plazemskega spektrometra (instrument PLS - za merjenje plazme, ki je preprosto rečeno skupek elektronov, ki jih bruha sonce…) je bil vreden 1 milijon dolarjev, celoten projekt pa milijardo ameriških dolarjev. Tretji instrument, ki je bil tudi namenjen v vesolje pa je ostal v MIT in je namenjen izobraževanju inženirjev vesoljske tehnike, za eno leto pa je bil razstavljen v Kulturnem središču evropskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju, kjer je tudi razstava o delu Mavretiča. Izdelal je tudi instrumente za druga vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX.

Po upokojitvi postane podpredsednik podjetja RF Power Products v New Jerseyju kjer je bil tudi glavni inženir. Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je podaril del svoje znanstvene dokumentacije, Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu pa 600 strokovnih knjig.

Krivdo za zaostajanje znanosti v Sloveniji je pripisal politikom (ki odmerjajo denar za znanost), o katerih ni imel prav dobrega mnenja tudi v Ameriki. Kot je dejal: »politiki so praviloma humanisti in družboslovci; torej ljudje, ki so izbrali ta študij ker jim naravoslovje in tehnika v srednji šoli nista šla…« (!?)

Ob številnih obiskih domovine je redno predaval na šolah v Beli krajini in Novem mestu ter na Univerzi v Ljubljani. Anton Mavretič, sicer lastnik številnih pomembnih patentov je poleg priznanj in nagrad v ZDA, med drugim je bil leta 1981 razglašen za profesorja leta, v Sloveniji mu je Predsednik republike Borut Pahor podelil srebrni red za zasluge RS, od leta 2007 je bil dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in seveda - Občina Metlika ga je imenovala za svojega častnega občana. Bil je tudi član Slovenskega svetovnega kongresa.

V Slovenijo in Belo krajino se je vračal skoraj vsako leto, o obeh pa je vedno govoril v superlativih.

Njegovo delo sta Slovencem najbolje predstavila Jože Vraničar in Dragan Živadinov.

Anton Mavretič si je do zadnjega dne življenja želel odkriti ali kje v vesolju obstaja življenje in kakšno je: gre za inteligenco ki je pred nami ali pa je na nivoju virusov in bakterij?