Na vsebino

Ljudje ob Kolpi: Julij Bučar

Kako je loviti, rediti, razpenjati metulje in kako urejevati zbirko…

Je zapisal v naslovu knjige SLOVENSKI METULJAR.

Julij Bučar, sodnik, pisatelj, naravoslovec, entomolog. Rojen 10. aprila 1857 v Novem mestu, umrl 2. aprila 1919 v Novem mestu.

Rod Bučarjev izvira iz Vavte vasi, osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer je leta 1876 maturiral. Študij prava na Dunaju je zaključil 1880. Pripravništvo je opravljal v Novem mestu in Ribnici. V Črnomlju je bil nameščen kot okrajni sodnik. Tukaj se rodi drugi sin Danilo – uveljavljeni glasbenik Danilo Bučar. Leta 1899 se vrne v rodno Novo mesto kjer dobi službo sodnega tajnika, pozneje deželnosodni svetnik, kar je do upokojitve.

Njegovo največje delo je knjiga Slovenski metuljar, ki obsega 7 poglavij na 103 straneh s katerimi postavi temelje slovenski entomološki znanosti - proučevanju in gojenju metuljev, saj je to prva knjižica v slovenskem jeziku o naših metuljih. Še danes je povsem aktualna za vse začetnike raziskovanja metuljev. Napisana je v lepi, pripovedni, rahlo arhaični slovenščini – prvih let prejšnjega stoletja. Priročnik začetnika seznani z natančnimi navodili vseh postopkov pri lovu, gojenju, prepariranju, hrambi, pošiljanju metuljev in vseh njihovih preobrazb.

15 izjemnih risb za publikacijo je izdelal sin Danilo, takrat še osnovnošolec. Knjiga je nastala okrog leta 1909/10, predgovor k njej je datiran v leto 1914, a ker zaradi vojne ni našel založnika je izšla pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani šele 1919, le nekaj tednov pred njegovo smrtjo. Avtor je na naslovnici navedel, da je knjiga nastala v Rudolfovem (staro ime za Novo mesto). Neobjavljenih je ostalo še veliko njegovih črtic in potopisov. Ustvaril je veliko (?mogoče najpomembnejšo slovensko) zbirko metuljev. Družina jo je nekoč ponujala Filozofski fakulteti, a njena današnja usoda ni znana.

Prvo črtico »Profesorji« je objavil pod psevdonimom - Beta v »Slovenskem narodu«, 14. dec. 1899. Uporablja še druge psevdonime Janez Nep. in Grzinič, kasneje pa večinoma Juraj Lubič, pod katerim objavi: Ljubezen je strup, Najboljša kapljica, Živi mrtvec, Taka smola, Humoreska, Čudna zaroka, Buci, Stekli Hektor, Izgubljena stava, Izplačal jo je, Kako je Brigule izsledil tatu, Ponarejalec bankovcev... Črtice in humoreske je objavljal tudi v revijah in časopisih: Domovina, Planinski vestnik, Jež, Dolenjske novice. V reviji Lovec je v l. 1910–1913 objavljal črtice iz lovskega in živalskega sveta ter nasvete za najrazličnejše zadeve: Kako prijemajo ribe, Iz lovskega nahrbtnika, Trakulja pri psih… Izdal je tudi knjigo Teden dni dopusta. V Beli krajini je nastalo tudi delo »Po vodah Bele krajine«.

Ivan Hafner je po smrti o njem zapisal: »Pokojnik je bil v občevanju jako ljubezniv, zabaven, povsod priljubljen in znan po celi Dolenjski... Vse njegove spise preveva topla ljubezen do prirode, kakor je bil sploh velik njen prijatelj.«

Bulovec A. pa o knjigi zapiše: »…mojstrsko je prvo poglavje: lov na metulje. Kako zanimivo in šegavo opisuje pisatelj svoj izlet združen z lovom na metulje na Gorjancih…«.

F.V. pa zapiše: »Prav zanimivo je popisan lov na metulje, zlasti razni načini lova na ponočnjake, n. pr. lov na luč, lov na vabo, lov podnevi…«

Poleg sina Danila Bučarja, je znan glasbenik tudi vnuk Rudi Bučar, snaha (soproga Danila) Metka Bučar (rojena kot Margaritha Maria Victoria Hahm) pa je bila znana igralka.

Vir: KP Kolpa

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 
6
97
1013
1110
1212
27
31
   
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj