Macesen (Larix decidua)

"Nekdo danes sedi v senci, ker je nekdo, nekoč, posadil drevo." - Warren Buffet

Čez par sto let bo mogoče na območju Mirne gore in širše okolice kraljeval mogočni macesen, danes pa smo ponosni na druge velikane v naši okolici:

Črmošnjiško jelko ali Kraljico Roga, mogočni hrast in bukev v Kurbinih dragah, bukev pred kočo na Mirni gori, jelki nad Šnelerjevim magacinom, lipi ob cesti v Sredgori in na pokopališču na Planini in ogromno čudovitih dreves, ki rastejo v naši okolici.

Macesen najstarejše slovensko drevo, raste v alpski dolini Male Pišnice. Visok je 22 metrov, njegov obseg pa meri 4,22 metra. Bil je precej višji, vendar mu je vihar odlomil vrh. Njegovo starost ocenjujejo na 800 do 1000 let.

Macesen uspeva od 200 m do 2400 m nadmorske višine. V Sloveniji je razširjen v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniških Alpah.

Najti pa ga je tudi v nižinskih gozdovih, kjer so ga umetno sadili zaradi pridobivanja lesa, kar pa se ni obneslo, saj ga na teh rastiščih močno napada macesnov rak.

Je naš edini iglavec, ki pozimi odvrže iglice. Jeseni, preden iglice odpadejo, so macesni na daleč vidni po svoji značilni zlato rumeni barvi, ki krasi gozdove.

Po ljudskem verovanju v macesnovih gozdovih domujejo gozdne vile.

Les je zelo cenjen, je težak, prožen in trajen, njegova barva se spreminja od rumeno bele do rdeče. Uporablja se v gradbeništvu, za izdelavo čolnov, električnih drogov in železniških pragov, za notranjo opremo in stavbno pohištvo. Nekoč so v Dalmaciji gladka, ravna in vitka macesnova debla, ki so rasla visoko v gorah, uporabljali za jambore jadrnic.

Macesnova smola ima zdravilne učinke, ravno tako tudi iz nje pridelan terpentin, ki se uporablja pri zdravljenju pljučnih bolezni.

Kot pravi pregovor »Kdor posadi drevo, misli na jutri,«

tako so gozdarji že daljnega leta 1962 poskrbeli, da mi lahko občudujemo čudovite barve narave tudi v naši okolici.

Tik pod Mirno goro so macesen zasadili leta 1962. Na območju Škrilja pa dve leti pozneje.

Na Škrilju so pri čiščenju in pripravi terena za saditev pomagali vojaki JNA. Gozdar Janež Franci pove, da so vojaki pri čiščenju

nasekali 800 kubičnih metrov lesa, katerega so nosili do ceste na Škrilj, od tam pa je bil les odpeljan za kurjavo v vojašnico v Karlovac.

Gozdar posebej poudari, da so delavci, ki so sadili drevesa kopali velike jame in jih

pognojili z hlevskim gnojem. Mogoče pa prav zato ti macesni tako lepo rastejo.

Macesen se pripravlja na zimo, pobočja pod Mirno goro so že obarvana rumeno rdeče, današnje jutro pa kaže, da se bo njihova barva v soncu danes še pozlatila.

Ostanite zdravi in počakajte na sneg.