Majhno porušeno mesto velikih začetkov

Po odhodu Rupnikove nekajdnevne oblasti je Bela krajina postala osvobojeno ozemlje, Črnomelj pa njeno središče. Že konec leta 1943 se je v njem vzpostavila ljudska oblast, na katero so Črnomaljci gledali s precejšnjim nezaupanjem, a hkrati z olajšanjem, saj je okupator odšel, vojna pa je, razen v podobi partizanskih enot, ki so prečkale Črnomelj, že ostala daleč stran. Vzpostavljen je bil red, naglo odstranjene okupatorjeve barikade, izbrisani simboli okupacije in mesto, čeprav vse bolj obremenjeno z oskrbovanjem velike vojaščine, je zadihalo svobodno.

Januarja 1944 je v Črnomlju pričelo delovati SNG, Slovensko narodno gledališče, prvo gledališče, ki je deklarirano uporabljalo nacionalni predznak.

Februar 1944 pa je v Črnomelj prinesel vse ključne ljudi in obraze osvobodilnega boja. 19. in 20. februarja je v prostorih nekdanjega sokolskega doma potekalo zasedanje SNOS, Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki predstavlja brez dvoma mejnik v razvoju slovenskega narodnega osvobodilnega gibanja … prvo zasedanje SNOS-a je neposredno in ustvarjalno razpravljalo zlasti o graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije, o graditvi naše ljudske demokracije, o gospodarskih vprašanjih, o prosvetnih in kulturnih problemih.

V Črnomlju so bili tako postavljeni politični in kulturni temelji, na katerih sta se pričeli razvijati nova slovenska država in družba. Bil je prvo mesto, ki je delovalo po zakonih in pravilih novega družbenega reda, in ta red je deloval.

Mesto je svojevrstno zrcalilo podobo celega naroda. Mesto je bilo podoba razdejanja. V jarkih prevrnjeni železniški vozovi, nova proga čisto uničena, tiri odstranjeni. Če po ničemer drugem so Nemci vsaj po vsem tem razdejanju sprevideli, da se jim pač ne splača znova zavzemati Bele krajine. Na cestah so povprek ležala orjaška drevesa z vejevjem vred, da vožnja po njih ni bila mogoča, neredko pa so pod njimi tičale skrite bombe ali razstrelivo. Za tovarnami so po letalskih napadih ostale samo še ruševine.

Celjska pisateljica Alma Karlin je prišla v Črnomelj v drugi polovici leta 1944 in načrtovala umik z zavezniškim transportom v Dalmacijo in Italijo, pri svojem čakanju, zaznamovanim z grižo in garjami, pa je opisala podobe življenjav vojnem Črnomlju.

"Sedeli smo tesno nagneteni ob golih mizah, kajti trikrat na dan se je moralo nahraniti devetdeset ljudi.

V glinastih skledicah, pogosto zamenjanih in v naglici pomitih, smo zjutraj dobili redko prežganko in včasih majhen košček kruha, ki je bil prava redkost, kajti primanjkovalo je moke in soli. Opoldne so bili na mizi juha, krompir in še kaj, denimo repa, zelje, korenje. Največkrat tudi košček mesa. Nekateri partizani so imeli sol in so mi jo dali. Bili so zelo tovariški. Bil je pravi čudež, da so lahko ponudili toliko jedi, na žalost vedno zelo jušnatih …

Pokazala se je svetla stran partizanskega življenja. Nič ni bilo treba plačati. Vsi ljudje so delali brez plačila. Poskrbljeno je bilo za hrano in bivališče (Karlin 2007, str. 232-237)."

Nova oblast in siceršnje razmere so Črnomelj spremenile v pravo središče osvobodilnega gibanja, a ne le v kulturnem in političnem smislu, temveč tudi v materialnem. Mesto je dobilo pomembno vlogo pri vzdrževanju velike partizanske vojske in skrbelo za prehrano, obleko in oborožitev vojaštva. Spomladi 1944 so pričele obratovati mehanična, ključavničarska, kovaška, orožarska, usnjarska, sedlarska, tekstilna, čevljarska, krojaška in šiviljska delavnica ter zagotavljale temeljne storitve. Poleg tega je delovala tudi črnomaljska livarna, kjer so izdelovali različno posodje, pribor in ostalo iz aluminija.

Po več mesecih brez elektrike je bila zelo domiselno, z uporabo generatorja, priključenega na staro lokomotivo, postavljena električna centrala, ki je do konca vojne oskrbovala mesto z elektriko. Zasilno je bil obnovljen premogovnik Kanižarica, ki je oskrboval električno centralo, in prav v Kanižarici sta pričeli delovati prva veterinarska in civilna bolnišnica. Črnomelj je bil središče polno vitalne in kreativne energije nastajajoče svobode, ki se ni manifestirala le v nastanku in delu SNG, temveč tudi v ustanovitvi Znanstvenega inštituta OF. Prirejali so redne manifestacije in vsakovrstna srečanja, krožke, seminarje, tečaje in izobraževanja. Glavni trg je postal slovesen prostor sprejemov, triumfov in velikih zborovanj.

Del zapisa iz "Temelj našemu narodu". Memento ob 70-letnici zasedanja SNOS v Črnomlju 19-20. februarja 1944.

Občanke in občani Občine Črnomelj, ob prazniku občine vam želimo vse najboljše!