Mateja Koležnik prejela nagrado nestroy za Ivanova

Včeraj zvečer so na Dunaju podelili nagrade nestroy za največje gledališke dosežke v minuli sezoni v Avstriji. Nagrado v kategoriji najboljše predstave na ravni zveznih dežel je prejela predstava Ivanov, ki jo je režiserka Mateja Koležnik postavila v Mestnem gledališču Celovec (Stadttheater Klagenfurt).

Nagrada nestroy, ki jo v več kategorijah podeljujejo od leta 2000, nosi ime po avstrijskem dramatiku, igralcu in opernem pevcu Johannu Nestroyu (1801–1862). Kategorijo najboljša predstava na ravni zveznih dežel (nem. Beste Bundesländer-Aufführung) so uvedli leta 2011, da bi opozorili na pomembne dosežke, ki nastajajo zunaj dunajskih gledališč.

Odkritje komedije, kot si jo je zamislil Čehov
Kot je svojo odločitev utemeljila žirija gledaliških kritikov, je slovenska režiserka Mateja Koležnik (1962) v Ivanovu Antona Pavloviča Čehova končno odkrila komedijo, kot si je dramo zamislil sam avtor. Tako se je znova izkazala kot mojstrica redukcije, ki v predstavi zasleduje bistvo. Z izjemnim igralskim ansamblom ji je uspelo ustvariti predstavo, polno črnega humorja o na vseh ravneh spodletelem življenju.

Dejavna na avstrijskih in nemških odrih
Režiserka, ki se je zadnja leta uveljavila tako v avstrijskih kot nemških gledališčih, je imela pretekli četrtek premiero v dunajskem gledališču Theater in der Josefstadt. Tam je režirala dramo Samotna pot Arthurja Schnitzlerja.

Nagrade nestroy za največje gledališke dosežke v pretekli sezoni v Avstriji so podelili v soboto zvečer na Dunaju, vendar se Koležnikova podelitve ni udeležila, saj se že posveča novi predstavi, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Režiserka Mateja Koležnik se je rodila 22. julija 1962 v Metliki, nato pa je študirala filozofijo in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nadaljevala je s študijem gledališke in radijske režije na AGRFT v Ljubljani, ki ga je zaključila leta 1990 z uprizoritvijo drame Zabava za rojstni dan Harolda Pinterja pri profesorju Dušanu Jovanoviću.

Nekaj časa je nastopala kot kantavtorica, profesionalno gledališko pot pa je začela v ljubljanski Drami, kjer je nekaj let asistirala režiserki in scenografki Meti Hočevar, nato pa se je odločila za samostojno pot, ki je ni vodila zgolj po večini slovenskih poklicnih gledališč, pogosto je režirala tudi v tujini.

S svojimi uprizoritvami sodi Mateja Koležnik v sam vrh slovenskih gledaliških ustvarjalcev, njeno ustvarjanje obsega več kot šestdeset režij, poleg marsikatere pa je sama podpisala tudi scenografijo, priredila tekst ali ga celo prevedla. Zelo odmevne so njene postavitve del iz sodobne evropske in ameriške dramatike, v katerih raziskuje možnosti uporabe odrskega prostora in premičnih scenografij. Njene uprizoritve se redno uvrščajo na različne gledališke festivale doma in v tujini ter so pogosto nagrajene.

Med drugim je prejela nagrado Prešernovega sklada za uprizoritvi Noži v kurah Davida Harroverja in Praznovanje T. Winterberga, M. Rukova in B. Hansena leta 2001, Borštnikovo nagrado za režijo predstave Noži v kurah, ki je bila razglašena tudi za najboljšo uprizoritev v celoti leta 2001, ter Borštnikovo nagrado za režijo predstave John Gabriel Borkman leta 2013 in za režiji uprizoritev Moderne nô drame in Prijateljileta 2014. Njena predstava Hedda Gabler je leta 2015 na FBS prejela nagrado za najboljšo uprizoritev, za uprizoritev Smrt trgovskega potnika A. Millerja pa sta s scenografom Jožetom Logarjem prejela nagrado Borštnikovega srečanja za scenografijo leta 2004. Na Slovenskem festivalu komornih gledališč SKUP na Ptuju je bila nagrajena za režijo uprizoritve Gospodična Julija A. Strindberga leta 2008. Dvakrat je bila nagrajena na festivalu Zlati lev v Umagu, kjer je prejela nagrado grand prix za uprizoritvi Lepotna kraljica Leenana M. McDonagha leta 1999 in Kako sem se naučila vozit P. Vogel leta 2000. Tudi za svoje delo v tujini, zlasti na Hrvaškem in v Nemčiji, je prejela nekaj odmevnih nagrad.