Metliška (z)godba, 2. del

Prvi podatek o pravi godbi zasledimo v poročilu Janeza Mullerja, ki piše, da so leta 1850 Metličani s pomočjo domačega župnika Vincenca Vovka ustanovili godbo. Prvi kapelnik je bil Lavoslav Colnar, ki je bil svoj čas podkapelnik pri domačem pešpolku v Ljubljani.

V letu 1853 je godba sodelovala na Suhorju, ko so vzidali temeljni kamen za novo cerkev, potem pa do leta 1859 ni nobenih podatkov. Tega leta je metliško mestno godbo prevzel nov kapelnik, nadučitelj Vincenc Šturm. Zbral je nekaj domačih fantov in jih pričel učiti igranja. V tem času so znana tudi imena godbenikov. Več podatkov o metliški godbi najdemo v občinskem arhivu, ki je ohranjen od leta 1869 dalje. Tisti čas je bila godba neke vrste občinska ustanova. Županstvo je imenovalo godbeni komite oziroma ravnateljstvo in skromno plačevalo kapelnika, včasih pa tudi godbenike.

Vendar težav pri godbi ni manjkalo. Leta 1875 sta mestni občinski svet in mestni gospodarski odbor že sklepala o tem, da bi godbo razpustili. Na srečo je takrat prišel v Metliko krojaški mojster Franc Golob, ki je za 15 goldinarjev mesečne plače prevzel vodstvo godbe in jo rešil pred razpadom. Golob je s pogostimi vajami in rednimi nagradami dosegel kar lepe uspehe. Godba je nastopala ob vseh državnih in cerkvenih svečanostih, na prireditvah narodne čitalnice in nemškega pogovornega društva, pri nastopih gasilcev, na promenadnih koncertih, pustnih in drugih zabavah, na godovih, pogrebih, odhodih k vojakom, ...