Mirna gora tretji dan pod snežno odejo

Danes goduje Barbara, zavetnica rudarjev, vendar jo za jo za svojo zavetnico štejejo tudi železarji, kmetje, arhitekti, gradbeni delavci, krovci, zidarji, kovači, kamnoseki, tesarji, grobarji, zvonarji, klobučarji, kuharji, mesarji, dekleta, gasilci, ujetniki in umirajoči, skratka vsi, ki jim pretijo stalne nevarnosti in smrt; celo tatovi.

Na njo ne smemo pozabiti še posebej zato, ker smo nekoč imeli v Kanižarici rudnik premoga, kjer so si svoj kruh poleg domačinov poiskali delavci iz vseh republik bivše Jugoslavije.

Sv. Barbara izhaja iz zgodnje krščanske dobe, kar pomeni, da o njenem življenju in mučeniški smrti nimamo zanesljivih poročil.

Navezani smo na legendo, ki je nastala dosti pozneje in o Barbari govori kot o lepem in pametnem poganskem dekletu, doma iz grške Nikomedije, ki pa je imelo to nesrečo, da je bil njen oče Dioskur izjemno posesiven. Da bi nadziral njene socialne stike in vplive nanjo, je sezidal stolp in Barbaro zaprl vanj. Kljub temu je prek Origenovih spisov in služinčadi prišla v stik s krščansko vero.

Ko očeta ni bilo doma, se je dala krstiti, služabnike pa je prosila, naj na stolpu poleg dveh že obstoječih okenc naredijo tretje, da jo bodo tako trije snopi svetlobe spominjali na sv. Trojico. Ko je prišel oče in izvedel, kaj se je zgodilo, je pobesnel. Hčer je izročil sodnikom (bilo je leto 306, čas krutih Dioklecijanovih preganjanj kristjanov). Sodniki so Barbaro obsodili na smrt z obglavljenjem, oče, od vedno zagrizen nasprotnik kristjanov, pa se je ponudil, da bo sodbo izvršil sam. Kar se je tudi zgodilo: oče Dioskur je v imenu države obglavil lastno hčer Barbaro.

Stolp, s katerim upodabljajo svetnico, je simbol vsakega ujetništva. Vrata, ki se nenadoma odpro, so podoba čudežne rešitve in vsake stiske, iz katere človeku pomaga Bog. Kelih, ki je tudi eden od simbolov sv. Barbare, pa pomeni okrepčilo, ki ga je njej dajala trdna vera.

Temačen stolp med drugim ponazarja tudi rudniške rove globoko pod zemljo, zato so si jo rudarji vzeli za svojo svetnico.

Rudar, ki je želel srečno priti iz jame in umreti doma, je sv. Barbari na njen god v rovu prižgal lučko.

Kanižarica je rudarsko naselje v občini Črnomelj.

Premog je bil na področju Kanižarice najden leta 1838, a je njegovo izkoriščanje postalo zanimivo šele po letu 1856, ko je avstrijska železarska družba Ritter von Fridau v kraju Gradac odprla prvo železarno v Beli krajini.

Rudnik je bil do druge svetovne vojne večkrat zaprt ter je zamenjal nekaj lastnikov. Po drugi svetovni vojni je premogovnik obratoval s starimi tehnikami izkopa in tako ni bil konkurenčen ostalim. Do večje rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje je prišlo med letoma 1958 in 1963. Sledilo je naglo povečanje količine izkopanega premoga, ki je doseglo višek leta 1969, ko je bilo izkopanih 143.000 ton premoga. Edina večja rudniška nesreča se je zgodila leta 1976, ko so pri širjenju odkopnega polja ob prelomu prišlo do vdora vode in hitrega zalitja rovov. Po letu 1990 je količina izkopanega lignita začela upadati. Zadnjih 20.000 ton je prišlo iz jame leta 1996.

Vir:https://www.geocaching.com/

Barbare, želim vam lepo praznovanje.