Na prihod Azijcev so morali najprej pripraviti domače delavce

Izvedba projektov v slovenskem gradbeništvu in komunalnem sektorju se zamika zaradi pomanjkanja kadrov, je bil eden od poudarkov včerajšnjega posveta v organizaciji Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Udeleženci posveta so spregovorili tudi o priložnostih, ki jih glede zaposlovanja nudi azijski trg.

Kot so po dogodku, ki so se ga udeležili predstavniki gradbenih in komunalnih podjetij ter industrije gradbenega materiala, sporočili iz GZS, so sodelujoči na posvetu poročali o pomanjkanju delovne sile v vseh vejah gradbeništva in komunalnega gospodarstva – od najenostavnejših poklicev do inženirskega kadra.

“Država je v zadnjih desetih letih zanemarjala izobraževanje mladih zlasti v poklicnem izobraževanju. Zato danes skoraj ni poklica, v katerem bi imeli na zalogi primerno izobražene kadre. Nimamo zidarjev, tesarjev, železokrivcev, steklarjev, parketarjev /…/, da bi zadovoljevali potrebe slovenskega gospodarstva,” je uvodoma povedal direktor zbornice Gregor Ficko.

Ob tem je opozoril, da je bil v zadnjem desetletju bazen nekdanje Jugoslavije skorajda povsem izčrpan in da smo prišli do faze, ko so se začele pojavljati težnje po iskanju kadrov na azijskih trgih.

Konkretno izkušnjo zaposlovanja delavcev iz Indije in Šrilanke je udeležencem posveta predstavila Maša Ravbar iz družbe Livar iz Ivančne Gorice, ki v črnomaljskem obratu trenutno zaposluje 32 teh delavcev. Izpostavila je, da je bil glavni cilj, ki si ga je družba zastavila, pridobitev odlično usposobljenih in dobrih delavcev, kar jim je tudi uspelo. Ni pa bilo enostavno. Na prihod delavcev z azijskega kontinenta so morali v izogib kakršnimkoli težavam najprej pripraviti domače delavce, druga naloga pa je bila vzpostavitev pogojev za njihovo nemoteno bivanje v Sloveniji. Pri tem je bil po njenih besedah vsak detajl zelo pomemben, od hrane do sprejema v lokalni sredini. Še posebej je poudarila pomembnost fleksibilnosti tako podjetja kot zaposlenih ter odprto komunikacijo med obema stranema.

O razmeroma pozitivnih izkušnjah z zaposlovanjem Indijcev je spregovoril Danijel Okilj iz Adecca. Vprašanje, kdaj točno bo možno zaposlovanje s Filipinov, je po njegovih besedah še odprto. Kot je še ocenil, trenutne potrebe v Sloveniji “nikakor ne moremo pokriti ne z domačimi kadri ne s kadri iz bivšega jugoslovanskega prostora”.

Kot je opozoril direktor Adecca Slovenija in Srbija Dejan Stamenić, je treba ob iskanju kadrov iz bolj oddaljenih delov sveta zelo skrbno izbirati poslovne partnerje, ob tem pa te kadre obravnavati in zanje skrbeti povsem enako kot za slovenske.

Da se še vedno upokojuje več ljudi kot jih prihaja na trg dela, pri tem pa so veščine tistih, ki prihajajo, drugačne od tistih, ki odhajajo, pa je izpostavil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Miro Smrekar. Če želi država zagotavljati razvoj trga dela in vzdržnost javne pokojninske blagajne, bi moralo na trg dela na letni ravni letni v naslednjih letih vstopiti med 7000 in 11.000 ljudi.

Udeleženci posveta so še posebej zaskrbljeni zaradi projekcij pomanjkanja inženirskega kadra. V naslednjih desetih letih bo namreč pogoje za upokojitev izpolnilo prek 2500 inženirjev z licenco, obe državni gradbeni fakulteti pa skupaj vsako leto na trg pošljeta med 80 in 100 univerzitetno izobraženih diplomantov, kar pomeni dobro tretjino potreb v obeh panogah.