Najmanjši vinogradi na sončni strani Gorjancev

Slovenski vinogradniki naj bi letos na okoli 15.000 hektarjih vinogradov pridelali 83.223 ton grozdja. Rdeče sorte grozdja so obrodile za 22 odstotkov, bele pa za 16 odstotkov slabše kot v letu 2020. Letos se je z vinogradništvom ukvarjalo 28.481 pridelovalcev, so ob martinovem sporočili iz statističnega urada.

Vsak slovenski vinogradnik je v povprečju obdeloval 0,54 hektarja vinogradov, pri čemer jih je bila velika večina, kar 91 odstotkov takih, ki je pridelovala grozdje na manj kot enem hektarju, skupaj pa so ti obdelovali 31 odstotkov celotne površine vinogradov v državi.

V povprečnem slovenskem vinogradu je letos raslo 1227 trsov, na 70 odstotkih teh je zorelo belo, na preostalih 30 odstotkih pa rdeče grozdje. Med belimi sortami je prevladoval laški rizling, med rdečimi pa refošk.

Povprečne velikosti vinogradov so v vinorodnih deželah Podravje, Primorje in Posavje, kamor sodi tudi Bela krajina, zelo različne. V povprečju največji vinogradi so na Primorskem (0,46 hektarja), še posebej v Goriških Brdih (0,60 hektarja), najmanjše pa so obdelovali v Posavju (0,17 hektarja), še posebej na območju Bele krajine (0,14 hektarja).

Lani so prebivalci Slovenije v trgovini za liter namiznega vina odšteli v povprečju 2,05 evra, za liter kakovostnega pa 4,24 evra. V gostinskih lokalih so za liter kakovostnega vina odšteli 15,77 evra, za kar je bilo lani treba delati povprečno 128 minut. S povprečno mesečno plačo bi si lahko v gostinskem lokalu privoščili 77 litrov kakovostnega vina. Slovenci so lani povprečno porabili 36 litrov vina na prebivalca, od tega 65 odstotkov belega.

Kot vsako leto se bodo tudi letos na mizah za martinovo znašle značilne jedi. Obvezne sestavine martinove pojedine so perutnina, mlinci in dušeno rdeče zelje. Po podatkih statističnega urada je kilogram piščančjega mesa brez kosti lani stal povprečno 7,92 evra.

11. november pa ni samo praznik vina, ampak tudi osebni praznik številnih prebivalcev Slovenije. Na ta dan rojstni dan v državi praznuje 5686 ljudi, med temi pa je 180 Martinov in 181 Martin.

V Sloveniji je 8727 moških z imenom Martin in 7373 žensk z imenom Martina, pri čemer je to 25. najpogostejše moško ime. Največ Martinov živi v osrednjeslovenski statistični regiji (23 odstotkov vseh). Ženska različica imena je 26. najpogostejše ime v Sloveniji, tudi Martin največ v osrednjeslovenski regiji (22 odstotkov vseh).