Napredek

Če, bi se lahko moja stara mama , ki umrla pred mojim rojstvom, vrnila v mojo kuhinjo ali pa kuhinjo mojih vnukov, mislim, da ne bi mogla zapreti ust od začudenja. Rojena je bila v Metliki, torej bi se, če bi še živela lahko srečevala s tistimi, ki so rojeni v Metliki in to radi s ponosom povedo. V tem času bi praznovala 150 obletnico svojega rojstva na metliškem placu. Otroci so hodili bosi, prali so v Obrhu, vodo so, prav tako od tam prinašali v hiše, niso hodili po Urbanovi poti, pač pa čez Bojico, Strnišče mimo sv. Roka, Ciglance preko Galjčjega vrha na male in velike Gmajne. Oblekice in čevlji pač kakor so bili takrat v modi, predvsem tenis bosonoge copate vse leto. Večinoma doma sešito, ki se je prenašalo od starejših na mlajše otroke. Bočka takrat še ni delovala, je pa danes odlagališče in smetišče vsega česar ne potrebujemo več.

V kmečki peči so gospodinje kuhale in pekle za družino, pa tudi za živali predvsem za prašiče. Z burklami so nameščale lonce v peči. Kasneje so uvozili štedilnike na drva, kar je bila velika pridobitev za družino predvsem za gospodinjo. Bile so to tiste črne kuhinje, z lončeno posodo in kasneje z železnimi lonci, ki si jih mi zelo težko predstavljamo. Nad kuriščem so sušili dobrote kolin, prašičev , ki so jih med letom shranili. Kljub vsemu še kopica otrok, ki je bila mami nenehno za petami, sicer pa je znala vse to reševati in zaposliti brez dodatnega dopolnjevanja, na raznih tečajih in seminarjih. Kuhinja ni bila preveč razkošna, lonec kjer se je kuhalo, lončena skleda, lesene žlice s katerimi so zajemali vanjo. Potka politega od sklede do potrošnika za veliko leseno mizo.

Z mlado nevesto so v kuhinjo pripeljali novo kredenco, veliko posteljo za dva, kofanc (skrinjo ) kamor so spravili obleke, posteljnino saj tega ni bilo preveč, verjetno ravno prav. Zelo bogata nevesta je dobila šivalni stroj, kar je bila velika pridobitev. Znali so povedati, da ko so peljali doto na vozu je bil šivalni stroj najbolj viden. Seveda o tem se je še dolgo govorilo po vseh metliških becirkih.

Moja generacija je kupovala radio in televizijo, pralni stroj, hladilnik, ko smo prišli do avtomobila smo bili brez hvale OK. V tovarnah smo zaslužili denar, vložili smo ga v hiše, ki smo jih zidali skupaj s prijatelji v prostem času, torej ob nedeljah in praznikih, saj sobote so bile kar dolgo časa delavne. Če bi zidali sedaj, ko bo treba delati še manj dni v tednu, bi bilo bolje, toda sedaj je takšna samooskrbna zidava prepovedana in kazniva. Če pogledam nazaj smo imeli kar ugodje, na njive so pri ropotali traktorji in ni bilo treba orati s konji in voli. Oranje z živino je bilo naporno delo.

Pogled se mi ustavi v kuhinjah, velike, stene obložene z omaricami, pulti se šibijo od raznih pripomočkov v njej,stroj za mešenje testa, žar pod napo, opekač, mikrovalovka in še sama ne vem česa ni. Sesalci, na porivanje in takšni, ki sami pospravljajo ko te ni doma, zunaj okrog hiše roboti za košnjo trave, po oknih drsajo električni pralci in pomivalci oken. Štedilniki električni , plinski indukcijski, pa tisti, ki jih iz službe lahko nastaviš, da imaš kuhano ko prideš domov. Še največkrat pa gredo nekaj pojest drugam, kjer kuhajo za vse. Izbira je bogata mesojedi, vegani in vegetarijanci, z glutenom ali brez njega. Na olju ali masti , lahko tudi na vodi vse je možno in priporočljivo, pred vsem pa zdravo.

Hodimo na sprehode, ukvarjamo se z nordijsko hojo, tečemo, gremo na fitnes, bi se reklo izvajamo vse kar je dobro in zdravo za naš organizem. Kljub vsemu temu ugodju obiskujemo zdravnike, uživamo tablete vseh vrst, njih cena bogati farmacevte in zdravnike vseh vrst, ne vem, če nam vse to res pomaga.

A ja, če tega ne bi delali in jemali, bi bilo verjetno še slabše, torej delajmo v dobri veri tako še naprej.