Nit, pletilka, kvačka!

Vse do konca meseca bo možen ogled zanimive razstave v Primožičevi hiši v črnomaljskem starem mestnem jedru. Na kulturni praznik 8. februarja je rokodelka Tatjana Flajnik, podobno kot Prešernov »apel – podobo na ogled postavila«. Ker so mrzli dnevi in najbrž tudi tedni še pred nami bo ogled razstave ne le možnost videti kaj vse je mogoče ustvariti s pletilko in kvačko (če ste le dovolj spretni), pač pa tudi najti primeren kos uporabne konfekcije ali le dekoracijo.
Izdelki so v osnovi narejeni iz domače, belokranjske volne, a za vrhunske in atraktivne izdelke si je treba pomagati tudi z zahtevnejšimi, a še vedno naravnimi materiali.
Otvoritev rokodelske razstave je lepo dopolnil bogat kulturni program, ki ga je povezoval Jaka Birkelbach. Poleg Tatjane Flajnik, ki je predstavila svoje delo in izdelke, so nastopili še učitelji in učenci Glasbene šole Črnomelj, Rok Babič, ki je dnevu primerno recitiral Zdravico, češnjo na vrh smetane slavnostne torte pa sta s svojim kamišibaj gledališčem položila Breda in Darko Kočevar.
Tatjana (tudi redna sodelavka Krajinskega parka Kolpa), ki jo je življenje v zrelih letih postavilo na preizkušnjo je tako s samoiniciativnostjo in obuditvijo mladostniškega hobija stopila na pot umetnosti in obrti. Služba ni le delo od šestih do dveh za tekočim trakom, lahko je veliko več. Ni lahko; a možnost, da počneš kar imaš rad in si sam svoj gospodar, čeprav so prihodki vsaj v začetku skromni, izkoristi vse premalo Belokranjcev.

Volna je zakon! In volna ne odhaja s toplejšimi dnevi, saj je zelo prijeten naravni material.
Volna je bila že v pradavnini verjetno najpomembnejši razlog za udomačitev ovce. Skupaj s krznom je tisočletja predstavljala najpomembnejšo surovino za zaščito pred mrazom. Tudi v Beli krajini, ki jo sicer pogosto istovetimo z lanenimi oblačili, ki so poleti zelo prijetna a pozimi ne nudijo dovolj zaščite pred mrazom, je imela zelo pomembno vlogo. Tako pred prvo, kakor tudi drugo svetovno vojno so največ ovac redili v Adlešiški občini. Skozi tisočletja so se s skrbno selekcijo ovce odbirale tudi na kvalitetno runo. V našem klimatu ne moremo rediti ovac z najfinejšimi vlakni, saj ta potrebujejo suho podnebje. Belokranjski rejci so nekoč redili le belokranjsko pramenko, kjer je delež grobih vlaken večji, ta pa so po sedanjih standardih manj primerna za vrhunske konfekcijske izdelke. A možnosti uporabe so vseeno zelo velike. Danes je ne uporabljamo le za pletenje in polstenje (filcanje), pač pa tudi za izolacijo, kompostiranje, zastirko, za visoke grede in podobno. Pomembno je da volne, če je še tako groba ne zavržemo, ampak uporabimo, saj ni odpadek, pač pa stranski proizvod pri reji ovac.
Če vas te stvari zanimajo se nam lahko pridružite na kateri od delavnic, ki jih organizira Javni zavod Krajinski park Kolpa.