Nova izjemna odkritja o zgodovini Vinice

V današnjem Dnevniku novinarka Dragana Stanković obširno piše o praznovanju 770 let mestne avtonomije Črnomlja, pa tudi o novih raziskavah o bogati zgodovini Vinice in njeni župniji.

Črnomelj se v pisnih virih omenja že leta 1228 kot »locus«, kraj brez posebnega pravnega statusa. Pred desetimi leti pa je črnomaljski zgodovinar Janez Weiss v arhivu nemškega viteškega reda v Berlinu odkril dva prepisa dotlej še nepoznanih listin iz leta 1251. »Na eni od njiju, ki je bila izdana 2. decembra 1251, je med pričami nekega pravnega posla zapisan Friderik Iudex De Tzerneml, torej Friderik, trški sodnik iz Črnomlja, kar bi lahko danes primerjali s funkcijo župana. To pomeni, da je imel Črnomelj že leta 1251 oziroma najverjetneje že prej status trga,« je za Dnevnik pojasnil Weiss.

»Črnomelj je tako najstarejša naselbina urbanega značaja južno od Gorjancev in si podaja roko s pramaterjo dolenjskih in belokranjskih mest, Kostanjevico na Krki, ki pa je seveda še starejša,« dodaja.

Bela krajina sicer stopi v pisne vire z oktobrom 1228. Kot pravi Weiss, skozi 13. stoletje na ozemlju današnje Bele krajine opažamo oblikovanje temeljnih prvin fevdalne krajine, tako zemljiških gospostev kot tudi srednjeveške cerkve in zgodnjih urbanih naselbin. Do začetka 14. stoletja nastanejo osrednja gospostva Bele krajine, poleg Črnomlja se kot »Novi trg« oblikuje tudi današnja Metlika. Pražupnija Črnomelj je imela že v 13. stoletju štiri podružnice, ki se v listini iz leta 1228 v nekoliko pesniškem jeziku imenujejo »zveste hčerke«. Ena izmed teh je najverjetneje tudi cerkev Sv. Križa na Vinici, kjer so te dni izdali tudi obsežno monografijo ob 750-letnici župnije, ki so jo sicer praznovali leta 2018.

Kot pravi Weiss, ki je tudi soavtor omenjene monografije, je današnja Vinica naslednica poznosrednjeveškega trga, toda ob tem ne smemo pozabiti na izjemno zanimivo prazgodovinsko, starejše- in mlajšeželeznodobno sliko Vinice. »Gre za arheološko izjemno zanimiv prostor, z dokazano poselitvijo tudi v rimski dobi, ki se nato nekako nadaljuje v srednji vek.«

Nova izjemna odkritja v arhivih

Weiss ob tem kot posebno kvaliteto nove raziskave o Vinici in njeni župniji izpostavlja uporabo do zdaj nepoznanih virov iz dunajskega arhiva nemškega viteškega reda, ki ponuja zelo podrobno sliko v gospodarstvo in življenje župnije in s tem tudi Vinice. Tako so prvič objavili urbar Vinice iz leta 1570, prišli do inventarja bivališča samega duhovnika iz tistega časa, odkrili tudi bogate inventarje cerkva. »In, kar je še posebej dragoceno, dobili smo sezname knjig, ki govorijo o prisotnosti ne samo bogoslužne oziroma liturgične literature, temveč tudi širše. Izjemna najdba pa je bila omemba kosezov v vasi Preloka blizu Vinice, kjer imamo prvič, kolikor mi je znano, omenjene tudi dolžnosti koseza. Torej je ta študij župnije pripeljal do vrste zanimivih, specifičnih odkritij,« je za Dnevnik še povedal Weiss.