Novo leto in novoletne šege

Novo leto je dan, ki ga je papež Inocenc XII. Leta 1691 določil za prvi dan v letu. V ljudskem izročilu ga imenujejo tudi drugi božič in je eden od svetih večerov. Je dan, ki se začne sredi novoletne noči oz. silvestrovega. Silvestrovo, staro leto ali starega leta dan je poimenovano po godu papeža sv. Silvestra, ki je živel v 4. stoletju. Bil je zavetnik domačih živali, priporočali pa so se mu za dobro letino krmnih rastlin in za srečno leto. V tem času, okoli novega leta, so žive mnoge božično-novoletne šege.

Mednje spadajo tako ostanki predkrščanskih poganskih verovanj, kot tudi krščanske šege in navade kot so božič, štefanovo, šentjanževo, silvestrovo, praznik svetih treh kraljev, koledovanje, tepežkanje in druge šege. Med njimi zasledimo obredno kropljenje in kajenje domov in gospodarskih poslopij. To je bila prošnja za božjo naklonjenost in srečo ter varovanje pred zlimi demoni, uroki in nevarnimi silami, ki so pretili domu, družini, domačim živalim in posevkom. Vlogo blagoslovitelja je prevzel gospodar. Za kropljenje je služila blagoslovljena voda, za kadilo dim cvetnonedeljske butare, les iz gorečega božičnega panja ali goreča zelišča.

Značilno je bilo tudi otresanje ali otepanje sadnih dreves, da bi v novem letu bolj rodilo. V tem času so koledovali. To so bili obredni skupinski obhodi kolednikov. Navadno so koledovali fantje, le redkeje dekleta. S kolednicami so fantje hodili voščit srečo v novem letu. Poseben pomen je imelo še prvo voščilo v novem letu. V Beli krajini je veljalo, da mora prvi prestopiti prag hiše v novem letu ter izreči voščilo moški. Če bi to storila ženska bi se »vse leto posoda sušila, obroči ne bi držali in škafi se bi razsušili«. Ivan Navratil je o čarodejnih močeh novoletnega jutra zapisal »Kdor zgodaj vstane na novega leta dan, bo zgodaj vstajal vse leto, kdor pa vstane pozno, pozno vstajal vse leto. Ako imaš na nov leto dolg, ne iznebiš se ga vse leto. Če na novo leto dobivaš pri igri, boš dobival vse leto. Kdor je na novega leta lačen, je potem lačen vse tisto leto«.

Še v sredini 20. stoletja je bil novoletni dan povezan tudi obrednim krašenjem studencev in darovanjem vodi. Na Vinici so tako na novoletnega jutra dan nesli v Kolpo kos božičnika in rekli »Na, voda, to darujem tebi, tudi ti daruj meni!«. Darovali so tudi, da bi bilo v vodi dosti rib in da ne bi poplavljala. Na novoletni večer je bilo značilno tudi vedeževanje z vlivanjem svinca. Nepogrešljiv dobri mož, ki se je v Sloveniji uveljavil po drugi svetovni vojni, pa je Dedek Mraz, ki tako kot sv. Miklavž in Božiček razveseljuje in obdaruje otroke.

Naj zaključimo z voščilom, kot ga navajajo viri iz Drašičev: »Voščimo vam sveto novo leto, ki ste ga zdravi in veseli dočakali, da bi ga tudi zdravi in veseli sprevodili! Da bi tako dolgo živeli, da bi si nebesa zaslužili! Da bi imeli vsega dosti, greha pa nič!