Planina, pod Mirno goro, 1. november 2021

Dolgost življenja našega je kratka.

Kaj znancev je zasula že lopata!

Odprta noč in dan so grôba vrata,

al dneva ne pove nobena prat’ka.

(France Prešeren)

Danes, 1. novembra je v Sloveniji državni praznik, dan spomina na mrtve, dan posvečen vsem tistim, ki so tako ali drugače zaznamovali naša življenja.

Na Planinskem »britofu« ob cerkvi sv. Elije, zadnjem domu Kočevarjev, ki so živeli na Planini in v vaseh okrog nje, je pokopana tudi Planinska Rezka, »poštarca in mežnarca.« Kljub temu, da ni imela potomcev, njen grob vedno krasijo rožice, saj jo je poznalo veliko ljudi.

Povezana je bila z gozdarji, kateri imajo nanjo samo lepe spomine, saj sta njena vztrajnost in ljubezen dajali življenje tej znameniti roški vasici in cerkvici.

Lansko leto sem zaradi korone, na prošnjo gozdarja Franca Janeža, prinesla nagelje na Rezkin grob, letos pa je to delo opravil kar sam.

Vejice jelke je gozdar prinesel iz Rezkinega rodnega kraja Golobinjek.

Za pokopališče, grobove, cerkev in okolico pa redno skozi vse leto skrbijo nekdanji prebivalci Planine, potomci Tesarijevih s svojimi prijatelji.

Preživite današnji dan v krogu družine in se spomnite lepih trenutkov, ki ste jih preživeli s pokojnimi.