Po novem predlogu 10 satelitskih urgentnih centrov, Črnomlja ni med njimi

Razširjena skupina je pripravila strokovna izhodišča za prenovo sistema nujne medicinske pomoči. Dokument, ki ni uradno stališče ministrstva za zdravje, med drugim predvideva ustanovitev 10 satelitskih urgentnih centrov po državi. V drugih krajih pa bi po predlogu skupine odločitve o ustanovitvi satelitskih centrov sprejemali posamično.

Prvotni predlog reorganizacije sistema nujne medicinske pomoči (NMP), ki ga je delovna skupina ministrstva pripravila konec prejšnjega leta, je dvignil veliko prahu. Po njem bi na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov (ZD) v mreži NMP-ja.

Po prvem predlogu reorganizacije bi bile v vseh zdravstvenih domovih od 7. do 20. ure ob delavnikih organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno.

Skupina je oblikovala tudi predlog kriterijev za vključitev zdravstvenega doma med satelitske urgentne centre, ki bi bila sprva manj strogi, po letu ali dveh pa bi moral biti zdravstveni dom, da bi postal satelit od drugega urgentnega ali satelitskega urgentnega centra oddaljen vsaj 40 minut ali pokrivati območje z vsaj 45.000 prebivalci ali vsaj 24.000 prebivalci na območju 400 kvadratnih kilometrov.

Prvotni predlog je tako predvidel 12 urgentnih centrov in 20 satelitskih urgentnih centrov. Slednji je bil predviden tudi v Črnomlju. V nekaterih lokalnih okoljih, kjer satelitski urgentni center ni bil predviden, so zato sledili ostri odzivi. V Metliki so tako poudarili, da bi ukinitev nujne medicinske pomoči po njihovem za občane pomenila bistveno slabšo dostopnost do zdravstvene oskrbe v najbolj kritičnih trenutkih, nižjo kakovost zdravstvenega varstva in s tem nižjo kvaliteto življenja. Opozorili so še, da je Zdravstveni dom Črnomelj, kjer je bil predviden satelitski urgentni center, od Metlike oddaljen 20 minut, mnoge vasi v metliški občini pa še enkrat toliko.

Na ministrstvu so takrat večkrat poudarili, da je reorganizacija še v fazi usklajevanja.

Stroka v novem predlogu opredelila 10 ključnih satelitskih urgentnih centrov

Strokovna izhodišča, ki jih je ministrstvo na spletni strani objavilo v tem mesecu, navajajo nekoliko drugačna pravila za vključevanje zdravstvenih domov v mrežo satelitskih urgentnih centrov. Med kriteriji so pripravljavci izhodišč našteli preveliko oddaljenost (približno 40 kilometrov) od urgentnega centra (in sosednjega satelitskega urgentnega centra), večjo gostoto prebivalstva v regiji (vsaj približno 50.000 prebivalcev) in strateški pomen.

Kot ključne satelitske urgentne centre so strokovnjaki opredelili ZD Tolmin, Sežana, Ilirska Bistrica, Idrija, Postojna, Kranj, Kočevje, Sevnica, Velenje in Šmarje pri Jelšah. Črnomlja, kjer naj bi satelitski urgentni center uredili v bodočem severnem prizidku tamkajšnjega zdravstvenega doma, tako v novem predlogu ni med deseterico ključnih centrov. "Druge regije oziroma kraji, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih meril, bodo glede ustanovitve dodatnih satelitskih urgentnih centrov obravnavani posamično oziroma regionalno," je zapisano v dokumentu.

Projekt severnega trinadstropnega prizidka k ZD Črnomelj je sicer po podatkih Občine Črnomelj v fazi izdelave projektne dokumentacije za izvedbo gradnje s popisi del, ki bo dokončana konec maja. Lanskega avgusta je bila podana tudi vloga za pridobitev nepovratnih sredstev s strani EKO Sklada. Naložba je načrtovana v letošnjem oziroma prihodnjem letu, pričakujejo pa, da bo v večini sofinancirana s strani države zaradi reorganizacije primarne mreže zdravstvene dejavnosti.

Pripravljavci dokumenta ministrstvu sicer predlagajo, naj v najkrajšem času določi tehnične in druge kadrovske zahteve za izgradnjo satelitskih urgentnih centrov.

Na vprašanje, kako daleč je projekt reorganizacije NMP-ja, so na ministrstvu za zdravje odgovorili, da usklajevanje dokumenta intenzivno poteka, javnost pa bo z novostmi pravočasno seznanjena. Je pa strokovna izhodišča za prenovo sistema NMP-ja prejšnji četrtek že obravnaval strateški svet za zdravstvo, ki deluje pri premierju Robertu Golobu, je potrdil predsednik sveta Erik Brecelj. Kot je dejal, z razpravo o izhodiščih še niso zaključili.

Po neuradnih informacijah naj bi člani sveta z razpravo o reorganizaciji NMP-ja nadaljevali po prvomajskih praznikih, ko naj bi razpravljali o svojih morebitnih pripombah in mnenjih o dokumentu.

Pediatri za koncept pediatričnih urgentnih centrov

Strokovna izhodišča med usmeritvami in nadaljnjimi koraki, potrebnimi za prenovo in nadaljnji razvoj NMP-ja, med drugim poudarjajo, da je treba sprejeti krovni zakon o NMP-ja. Poudarjajo tudi, da bi morala biti specializacija urgentne medicine prepoznana kot deficitarna, zato bi bilo treba ustrezno zvišati plače specializantov.

Izhodišča se dotikajo tudi pediatričnih urgentnih centrov in nujne medicinske pomoči otrok. Kot navaja dokument, pediatri podpirajo koncept pediatričnih urgentnih centrov, v katere bi se morali vključevati tako pediatri javne zdravstvene mreže kot koncesionarji. Po predlogu bi taki centri delovali ponoči med 20. in 7. uro ter ob koncih tedna in praznikih.

Dokument med drugim opozarja še, da so družinski zdravniki na primarni ravni kljub njihovemu pomanjkanju za delo v ambulantah med delovnikom še vedno razpisani na več delovišč hkrati. Tako pokrivajo 60 odstotkov mreže NMP-ja. Zato dokument predvideva prednostno razpisovanje izbranih osebnih zdravnikov v njihove redne ambulante 40 ur tedensko, šele nato pa v enote za hitre preglede urgentnih centrov in satelitske urgentne centre.

Strokovna izhodišča je tokrat pripravilo oziroma jih potrdilo 27 strokovnjakov, med njimi predsednik sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš, vodja dispečerske službe zdravstva Andrej Fink, vodja enote helikopterske nujne medicinske pomoči na Brniku Uroš Lampič, predstojnik urgentnega centra UKC-ja Maribor Gregor Prosen, dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab, pa tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg.