Za ohranitev dežurne ambulante z vsemi pravnimi sredstvi

Predlog delovne skupine zdravstvenega ministrstva o reorganizaciji mreže nujne medicinske pomoči (NMP) je naletel na kritike številnih direktorjev zdravstvenih domov in nekaterih občin, kjer bi se zdravniki po predlogu ob terenskih intervencijah pripeljali iz drugega kraja, urgentne ambulante pa bi bile ukinjene. Brez dežurnega zdravnika bi tako ostali tudi v Metliki, medtem ko bi v Črnomlju uredili satelitski urgentni center. Mnogi menijo, da gre za korak nazaj pri zdravstveni oskrbi v lokalni skupnosti.

Delovna skupina pri ministrstvu za zdravje je v dokumentu zapisala, da je trenutna mreža nujne medicinske pomoči zaradi pomanjkanja družinskih in urgentnih zdravnikov nevzdržna, zato predlagajo reorganizacijo. V vseh zdravstvenih domovih bi po njihovem predlogu ob delavnikih od 7. do 20. ure delovale dežurne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, kjer bi v urgentnih primerih zdravnik in medicinska sestra nudila nujno zdravniško pomoč vse do prihoda reševalnega vozila.

Medtem ko bi takšne ambulante v urgentnih in satelitskih urgentnih centrih delovale neprekinjeno – tudi ponoči in ob koncih tedna – pa bi dežurne ambulante v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči, ob vikendih in praznikih, ukinili. Bolnik bi torej moral obiskati satelitski urgentni center ali urgentni center v drugem kraju. Tako bi bolniki na Metliškem morali pomoč poiskati v Črnomlju ali Novem mestu.

Metliška občina za ohranitev dežurne ambulante z vsemi pravnimi sredstvi

Na Občini Metlika s predlogom delovne skupine uradno niso seznanjeni in ga zato tudi ne komentirajo. Kljub temu opozarjajo, da je Zdravstveni dom Črnomelj, kjer je predviden satelitski urgentni center, od Metlike oddaljen 20 minut. »Mnoge naše vasi so oddaljene še enkrat toliko. Odzivni čas je tako najmanj dvajset minut. Novo mesto je od Metlike oddaljeno 30 km, pri čemer veliko oviro predstavlja cesta čez Gorjance, ki je v zimskem času pogosto slabo prevozna ali neprevozna, poleti pa preobremenjena. Vsaka prometna nesreča pomeni nekajurni zastoj. Ko šteje vsaka minuta za ohranjanje življenja, je to lahko usodno,« pravijo na metliški občini.

Ukinitev nujne medicinske pomoči bi po njihovem za občane pomenila bistveno slabšo dostopnost do zdravstvene oskrbe v najbolj kritičnih trenutkih, nižjo kakovost zdravstvenega varstva in s tem nižjo kvaliteto življenja. »Pravica do zdravstvenega varstva je ustavna človekova pravica. Prebivalci obmejnih območij, ki smo oddaljeni od regionalnih centrov, bi bili tako postavljeni v neenakopraven položaj pri dostopu do nujne medicinske pomoči. V kolikor bi prišlo do takšnega predloga, je to za nas nesprejemljivo in bomo za ohranitev nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Metlika uporabili vsa pravna sredstva,« napovedujejo.

Koliko stane dežurstvo?

V Zdravstvenem domu Metlika, kjer so v zadnjih letih službo nujne medicinske pomoči dodatno okrepili, in so samo letos opravili že več kot 360 intervencij, si ne znajo predstavljati, kako bi ukinitev sedanje oblike NMP lahko prinesla kakršne koli pozitivne učinke za bolnike.

Na vprašanje o višini stroškov 12-urnega dežurstva, nam je direktorica Duška Vukšinič odgovorila, da gre za kompleksno zadevo, saj je izplačilo v dežurni službi odvisno od plačnega razreda zaposlenega, dela dneva (dopoldne, popoldne, ponoči) in dneva samega (tedensko, nedeljsko ali praznično dežurstvo). Glede na to, da se neuradno predvideva ukinitev nočnega tedenskega dela, vikendov in dela prostih dni, povprečna bruto vrednost po izračunih direktorice za tedensko in sobotno dežurstvo za 12-urno izmeno znaša 906 evrov za ekipo (zdravnik 482 evrov, dva tehnika 424 evrov), za nedeljsko dežurstvo za 12-urno izmeno pa 1.198 evrov (zdravnik 653 evrov, dva tehnika 544 evrov).

Predlogu nasprotujejo tudi v Skupnosti občin Slovenije

Nad predlagano reorganizacijo mreže nujne medicinske pomoči so ogorčeni in zgroženi tudi v Skupnosti občin Slovenije: »Gre za 330.070 prebivalcev, od tega je 70.892 starostnikov, katerih zdravstvena oskrba bo v najnujnejših primerih na kocki. Za občine, občanke in občane, je to nepredstavljiva stvar, ki bo v primeru sprejetja sprememb sistema nujne medicinske pomoči pomenila izgubo marsikaterega življenja,« so zapisali v svojem odzivu.

Po njihovem je nesprejemljivo, da se spremembe pripravljajo potihem in brez splošne razprave v javnosti. »Občani in občanke bodo s tem prikrajšani za oskrbo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja. Pacienti bodo zaradi izgube dežurnega zdravnika v času dežurstva morali na pregled tudi pri drugih, manj nujnih stanjih, namesto v lokalni zdravstveni dom, v oddaljeni urgentni center, kjer bo edino mesto 24 urne oskrbe. Seveda se bo kot posledica ukinitve številnih dežurnih mest gneča na že obstoječih urgencah še dodatno povečala, pacienti bodo čakali na obravnavo še dlje kot do sedaj,« so prepričani.