Po padcu schengna čez zeleno mejo kar z vlaki in avtobusi

Po vstopu Hrvaške v schengensko območje v začetku leta je prišlo do opaznih sprememb poti prebežnikov. Ti namreč namesto skrivnih stez, ki so jih preko zelene meje v glavnem premagovali peš, zdaj za prihod Slovenijo uporabijo kar javni potniškim promet. Vseeno slovenska policija še vedno zaloti tudi precej plačanih tihotapcev ljudi.

V prvih dveh mesecih leta je policija obravnavala že več kot 5000 nezakonitih prehodov državne meje, kar je skoraj štirikrat več kot v enakem obdobju lani.

V Slovenijo zdaj pretežno z vlaki in avtobusi

Kot je za STA povedal vodja oddelka za upravljanje meja na Generalni policijski upravi Tomaž Pavček, ugotavljajo, da so se po vstopu Hrvaške v schengensko območje očitno spremenile poti ilegalnih migracij. Opažajo njihovo močno povečanje na območju novomeške policijske uprave, kjer predstavljajo kar 60 odstotkov vseh v državi, medtem ko je doslej najbolj obremenjeno območje koprske policije padlo na nekaj manj kot tretjino.

“Če so se do lani ilegalni migranti izogibali mejnim prehodom in uporabi javnega prevoza, se je zdaj to spremenilo, saj v večji meri uporabljajo kar javni prevoz. Tudi zato je največ ilegalnih prehodov zdaj odkritih na območju novomeške uprave, kjer jih policisti odkrivajo na vlakih in avtobusih, pridejo celo s taksiji,” je povedal Pavček.

Kot je še pojasnil, gre kljub premiku schegenske meje za nedovoljen vstop v državo, le da zdaj na notranji in ne več na zunanji meji. Podobno je že doslej veljalo za tujce, ki so na nezakonit način in brez ustreznih dokumentov v Slovenijo vstopili čez že obstoječo notranjo mejo z Madžarsko.

V tem smislu se za tiste, ki so proti plačilu preko meje s Hrvaško vozili prebežnike, ni spremenilo nič in še naprej velja 308. člen kazenskega zakonika, ki za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države predvideva tudi do deset let zapora.

Kljub prosti poti še vedno tudi veliko tihotapcev

V Sloveniji so do 13. marca letos obravnavali 39 primerov, v katerih so prijeli 45 osumljencev, od tega več kot polovico na območju PU Novo mesto. Gre za tri primere več kot lani v enakem obdobju, kar kaže na to, da se trendi ne zmanjšujejo. Je pa po Pavčkovih besedah treba upoštevati tudi to, da je letos tudi občutno več tujcev, ki so jih zalotili pri ilegalnem prestopu meje.

“Tisto, kar se je vendarle spremenilo, je, da je občutno manj tihotapcev, ki izvajajo nočne ilegalne prehode peš, pač pa gre večinoma za različne načine prevoza,” je dodal predstavnik policije. Ob tem je postregel še s podatkom, da na območju PU Maribor, ki sicer pokriva precej dolg pas meje s Hrvaško, letos niso prijeli še niti enega tihotapca, kar je ob Kranju edini takšen primer policijske uprave v Sloveniji. Zakaj je temu tako, sicer ne vedo.

Na vprašanje, ali naraščanje števila ilegalnih prehodov kaže tudi na to, da Hrvaška morda ne opravlja dobro varovanja svoje južne meje, je Pavček odgovoril negativno. “Hrvaška kljub vsemu obravnava kar veliko število nedovoljenih prestopov. In tudi če bi bila naša meja s Hrvaško še vedno zunanja meja, številke zagotovo ne bi bile ni drugačne, kot so zdaj,” je prepričan.

V zadnjem letu so se precej spremenili tudi trendi pri izvornih državah prebežnikov. Še vedno je največ Afganistancev, na vrh pa so se prebili še Kubanci in Maročani, vse več je tudi Rusov, ki se želijo izogniti mobilizaciji v rusko vojsko zaradi vojne v Ukrajini. Rusi po podatkih policije v glavnem priletijo na sarajevsko letališče in se napotijo proti zahodni Evropi, Slovenija pa za večino ni ciljna država.

Slovenska policija je sicer od začetka leta 2018 do 23. marca letos skupaj obravnavala 2021 kaznivih dejanj po 308. členu, od tega daleč največ v letu 2019, in sicer 584, lani pa je bilo teh primerov 325. Sodne zadeve, v katerih so v glavnem obdolženci tujci, ki morajo praviloma v pripor, so zadnja leta sodiščem ob hrvaški meji prinesle kar precej dela in stroškov.

Stroški postopkov odvisni od več dejavnikov, veliko denarja za tolmače

V Novem mestu so po besedah strokovne sodelavke tamkajšnjega okrožnega sodišča Maje Beg letos doslej v obravnavo prejeli le dve zadevi, lani štiri, skupaj od leta 2019 pa je teh bilo 73.

Stroški so po njenih besedah zelo različni, saj je končni znesek odvisen od tega, ali obdolženi kaznivo dejanje prizna že na predobravnavnem naroku ali pa morajo izvesti sojenje. Ob tem je tujcem potrebno zagotoviti tolmača, ponavadi je zanje odrejen pripor, zato se v tem primeru število listin spisa znatno poveča, prav tako so tolmači v nujnih zadevah upravičeni tudi do povečanja nagrade za 50 odstotkov.

Hkrati pa so stroški postopka odvisni od tega, ali si obdolženec poišče svojega odvetnika ali pa mu ga mora sodišče postaviti po uradni dolžnosti, pri čemer v takih primerih stroški ponavadi bremenijo proračun sodišča.

Zaradi vsega tega je težko oceniti povprečne stroške na posamezno zadevo, so pa na novomeškem sodišču zgolj stroški za sodne tolmače v najbolj izpostavljenem letu 2020 znašali skoraj 145.000 evrov, lani okoli 11.400 evrov, letos pa doslej nekaj manj kot 6000 evrov.