Pravni vidiki okoljskih problemov v zvezi z obratovanjem bioplinarne na Lokvah pri Črnomlju

Po skrbni, ponovni proučitvi okoljevarstvenega dovoljenja (št. 35407-57/2011-59 z dne 11.9.2014, dalje OVD), Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata (UR. L. št. 99/2013, 56/2015, 56/2018, dalje Uredba) ter na podlagi desetletnega spremljanja vplivov njenega obratovanja na naravo in okolje v Beli krajini v Društvu Proteus Bela krajina ugotavljamo naslednje pomanjkljivosti v pravni ureditvi, praksah in v nadzoru:

1. Pri uporabi digestata
je treba zagotoviti »da se ohranja ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst (točka 6.1.3., 4. alineja izreka OVD). Ta zahteva se ne spoštuje. Travniki, pregnojeni z digestatom so zapleveljeni, ruša je redka ter s tem biotska raznovrstnost bisteno manjša, kot nekoč: kvalitetnejše trave izginjajo, deževniki po gnojenju pridejo na plano in poginejo. Digestat je mikrobiološko mrtev, zato ne prispeva k tvorbi humusa, ampak povzroča zbijanje tal in s tem njihovo slabo strukturo in teksturo, kar seveda bistveno zmanjšuje njihovo rodovitnost in posledično z leti tudi kakovost pridelkov. In to se nam dogaja predvsem na najboljših kmetijskih površinah v okolici Črnomlja in Dragatuša, ki so v OPN opredeljena kot kmetijska zemljišča strateškega pomena za smooskrbo države.

2. Sledljivost uporabe digestata
Zagotavljanje sledljivost zbiranja in predelave organskih odpadkov in zagotavljanje sledljivosti uporabe digestata je eno od strogih načeh Uredbe. Kršitve so sankcionirane kot prekršek. Kljub temu se ne zagotavlja dosledno oz. je nadzor otežen ali celo onemogočen zaradi praks, ki nebi smele biti dopuščene.
Zamegljuje in inšpekcijski nadzor otežuje povezava bioplinarne s sosednjo prašičjo farmo s podzemnim cevovodom po katerem bioplinarna prevzema gnojevko iz farme. Količina sprejete gnojevke se naj bi kontrolirala s pomočjo merilca pretoka (OVD, str. 19, 1. odstavek). Doslej še nepojasnjeno vprašanje je, ali se po istem cevovodu v nasprotni smeri pretaka tudi digestat v odprte lagune na farmi in ali merilec pretoka deluje tudi v nasprotni smeri? Med prevzemniki digestata ga verjetno prevzame največ prav ta sosednja kmetija. Tu je na mestu vprašanje, 1) ali lastnik kmetije uporabi ves prevzeti digestat na svoji kmetiji, 2) ali se meša s svinjsko gnojevko in 3) ali ga oddaja ali prodaja naprej? V primeru 3) digestat, pomešan s svinjsko gnojevko ali sam ne izpolnjuje več pogoje za »proizvod«, ki ga je edino takšnega dopustno uporabljati za gnojenje? Da lastnik kmetije sam v primeru nadaljnje oddaje digestata ni zavezan prevzemniku izdajati deklaracije (Priloga 6 Uredbe) je jasno, saj ga ne zavezuje niti Uredba niti OVD! Če se to res dogaja potem gre za nedopusten obvod Uredbe in OVD in izmikanje odgovornosti upravljavca bioplinarne glede zagotavljanja sledljivosti!

Znano je, da se digestat na večjih kmetijah, ki ga uporabljajo meša z domačo gnojnico oz. gnojevko in se ne uporabi vedno neposredno za gnojenje. Kaj to pomeni za pripravo in izvajanje gnojilnih načrtov in nadzor?
Znano nam je, da na deklaracijah praviloma ni vpisana št. parcele oz. GERK, kjer bo digestat uporabljen. Sledljivost? In očitna kršitev 11. odstavka 25. člena Uredbe!
Znano je tudi, da se gnojilni načrti še vedno ne delajo dosledno. Tu je zadnja sprememba Uredbe omogočila celo, da odvzame vzorec zemlje za analizo sam uporabnik digestata, kar je popolnoma nesprejemljivo, saj je vzorčenje eden od bistvenih pogojev za verodostojnost analize (10. odstavek 25. člena Uredbe)! Znan je primer analize zemlje, ki je pokazala preseganje kalija v zemlji za 17,5 krat!!! Klub poskusom, da analizo pridobimo kot informacijo javnega značaja se analiza skriva! Znana pa je tako kmetijski svetovalni službi, kmetijski inšpekciji in Kmetijskemu inštitutu BF UL! Na pridobitvi te analize vztrajamo, saj dokazuje upravičenost naših opozoril, da se zaradi neodgovornega in pretiranega gnojenja z digestatom pospešeno zastruplja najboljša kmetijska zemlja v Beli krajini ter podtalnica in življenje v njej! Zato se utemeljeno sprašujemo, če je bilo kalija toliko preveč, koliko je bilo potem preveč kadmija, kroma, bakra, živega srebra, niklja, svinca, cinka, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) in polikloriranih bifenilov (PCB)?!
Izdatno se gnoji travnike z digestatom tudi po zadnji košnji, celo v mesecu novembru (gnojenje pa je bilo opaženo tudi že celo v zimskem času-torej v obdobju, ko tla niso biološko aktivna), kar je v nasprotju s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje (MKGP, Rok Mihelič in drugi, Lj. 2010), vendar kmetijska inšpekcija, niti kmetijska svetovalna služba v tem ne vidita problema in nezakonitosti! Glede na to, da Smernice niso sankcionirane, bi njihovo spoštovanje morala zagotoviti Kmetijska inšpekcija z ureditvenimi odločbami, ki pa jih kmetijska inšpekcija ne izdaja!

3. Kontrola organskih odpadkov pri prevzemu v bioplinarni
je onemogočena, ker jih pripravlja (zbira, meša in melje) drugi, pogodbeni gospodarski subjekt, ki ga OVD za bioplinarno ne zavezuje. Takšna ureditev omogoča zlorabe in ne zagotavlja sankcionirane sledljivosti odpadkov, kar je eno od temeljnih načel Uredbe. Ali lahko z gotovostjo govorimo, da je digestat 1. razreda kakovosti tudi proizvod v smislu 3. odst. 15. člena Uredbe? Posledično so brezpredmetne in zavajajoče določbe OVD o pripravi mešanice odpadkov (točka 5.2.10, 1. alineja). Nesporno pa je, da je mešanje odpadkov pred predelavo nujno zaradi enakomernejšega poteka fermentacije v fermentorjih. V nasprotju s to tehnološko zahtevo je zato določba OVD »Biološko razgradljivi odpadki so sprejeti ločeno po klasifikacijskih številkah« (obrazložitev OVD, 37. stran, zadnji odstavek) Tej zahtevi je mogoče zadostiti le pri zbiralcu odpadkov, za katerega pa kot rečeno to OVD ne velja! Konkretno. Dovoljena je predelava organskih odpadkov s šifro 20 01 08 (organski odpadki iz gospodinjstev), ne pa tudi organskih odpadkov iz gostinstva (gl. točko 5.2.1., zap. št. 29 OVD). Kako lahko delavec pri prevzemu pošiljke odpadkov ugotovi za katero vrsto organskih odpadkov gre? Zavajanje in sprenevedanje!

4. Izpolnjevanje zahtev za bioplinarne
2.1. Higienizacija digestata je z OVD predvidena zgolj po končani anaerobni razgradnji (točka 5.2.7. izreka), čeprav je z Uredbo zahtevana tudi higienizacija pred pričetkom fermentacije (12. člen, 6. odst., 1. in 2). Higienizacija pred pričetkom fermentacije je zahtevana tudi z Uredbo Komisije EU št. 142/2011 (Priloga V, Poglavje I, Oddelek 1, točka 1). V postopku izdaje OVD je bila ta zahteva izpostavljena s strani stranskega udeleženca, vendar se OVD do te zahteve ni niti opredelilo! OVD po našem mnenju ni v skladu niti z našo Uredbo niti z Uredbo Komisije EU!
2.2. Vprašanje je ali je bioplinarna dovolj oddaljena od prašičje farme glede na določbe Uredbe Komisije EU št. 142/2011, da se preprečijo tveganja za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali (Priloga V, Poglavje I, Oddelek 1, točka 3). Slovenska Uredba niti OVD se do te zahteve ne opredeljujeta!
2.3. Znano je, da bioplinarna pod prejšnjim upravljavcem ni imela svojega laboratorija, glede na zahtevo Uredbe Komisije EU št. 142/2011 (Priloga V, Poglavje I, Oddelek 1, točka 4). Ga danes ima? Je akreditiran? Vsekakor bi se moral nahajati na lokaciji na Lokvah in ne kjerkoli drugje! OVD te obveznosti upravljavcu sploh ne nalaga! Do lani je Petrol imel takšen laboratorij v svoji drugi bioplinarni v Ihanu, ki pa ne obratuje več. Ga je uredil v bioplinarni na Lokvah?

5. Industrijske odpadne vode
pri obratovanju bioplinarne nebi smele nastajati (točka 3.1.1. izreka OVD). Zakaj je potem kal ob sami bioplinarni, ki je bil nekoč poln žab in drugih vodnih organizmov danes laguna gnojnice? Dve priči sta ob obisku bioplinarne pred leti videli PVC cev premera 1-2 cm, ki je bila izpod mrežaste ograje bioplinarne speljana v kal! Fotografijo hranimo.

6. Priložnost za tehnične izboljšave bioplinarne je zamujena, ker lastnik družba Petrol ni izpolnil danih zagotovil v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja (OVD)!
Po OVD »bodo« sestavni del bioplinarne (do leta 2015) tudi »tehnološke enote« tri skladiščni rezervoarji, separator za ločevanje gošče v digestatu, plinohram nad končnim zalogovnikom in biofilter. (točka 1b izreka OVD). So ta zagotovila upravljavca mišljena resno ali so bila dana zgolj iz taktičnih razlogov za odločevalce OVD?!
Plinohram, ki bi pokril končni zalogovnik ni narejen, čeprav bi moral biti pokrit zaradi premajhnega odmika od rekreacijskih površin v neposredni bližini (samo 180 m namesto predpisanih 300, 1. odst.
4. člena Uredbe), (gl. OPN Črnomelj). Upravljavec bi ga moral pokriti v roku 2 let po uveljavitvi Uredbe, torej do konca leta 2015, pa ga ni pokril! (3. odst. 33. člena Uredbe). V OVD ta prehodna določba ni upoštevana z obrazložitvijo, da se v bližini bioplinarne med drugim ne nahajajo »objekti« z varovanimi prostori, čeprav Uredba ne govori o objektih ampak govori o »rekreacijskih površinah« (1. odst. 4.člena). Kdo tu koga?!
Nepokrit zunanji zalogovnik digestata pa pomeni tudi nespoštovanje Uredbe Komisije EU št. 142/2011 (Priloga V, Poglavje II, točki 2 in 3), saj je digestat v njem izpostavljen naknadni kontaminaciji!

Ob vseh navedenih neskladjih v pravnih dokumentih, zavajajočih in neizpolnjenih obljubah upravljavca bioplinarne, desetletje opažanih nepravilnostih v praksi, ob pomanjkljivem nadzoru, ob očitno škodljivih vplivih na plitvem belokranjskem krasu, ob smradu, ki ga ljudje nismo dolžni trpeti, se v Društvu Proteus in kot Belokranjci utemeljeno vprašujemo…do kdaj še?!

In menimo, da so dozorele okoliščine za takojšnje zaprtje bioplinarne na Lokvah pri Črnomlju!

Samo to je lahko po našem mnenju tudi usklajena zahteva treh občinskih svetov občin Črnomelj, Metlika in Semič!