Pred tednom dni je v Sarajevu potekal delovni obisk v okviru projekta omenjenega v naslovu članka. Gre za triletni projekt, ki ga izvaja 35 partnerjev (lokalne skupnosti in organizacije civilne družbe) in ga podpira Europska unija (EuropeAid DEAR), Občina Črnomelj (Anita Jamšek) in ZIK Črnomelj (Tomaž Čurk) pa v projektu sodelujeta kot eden od partnerjev.

V juniju je internetno "okroglo mizo", organiziral ISCOMET iz Maribora – partner v projektu, delovni obisk v Bosni in Hercegovini, pa naj bi nekako "zaokrožil" poznavanje tamkajšnjih problemov v zvezi z migranti in begunci. Na tej podlagi naj bi partnerji v projektu pripravili priporočila pristojnim bosansko-hercegovskim in mednarodnim dejavnikom. Cilj projekta je izboljšati razumevanje evropskih, nacionalnih in lokalnih nosilcev odločanja ter javnega mnenja o globalnih soodvisnostih, ki določajo migracijske tokove proti evropskim mejam z vidika doseganja ciljev Združenih narodov o trajnostnem razvoju.

Neposredna izkušnja z mejami ter angažiranost posameznikov dodatno prispeva z ozaveščanju, izmenjavi izkušenj ter s tem poudarja njihovo pomembno vlogo pri tem. Utrinki z mej bodo skupaj s predlogi ljudi in institucij, ki vsakodnevno živijo z migracijo spodbudili druge ljudi, da bodi tudi oni postali protagonisti pozivanja k bolj pošteni svetovni ureditvi. Informacije, ki jih mediji danes razširjajo po Evropi zelo poenostavljajo migracijski problem ter tako mešajo vzroke in posledice.

Težave, s katerimi se srečujejo država, nevladne organizacije, socialne službe in nenazadnje državljani so nam v enem dopoldnevu skušali predstaviti ljudje, ki se s problemi srečujejo dnevno in na vseh nivojih. Projekt Snapshots from the borders uporablja pristop od spodaj navzgor pri številnih projektnih aktivnostih kot so krepitev zmogljivosti, zagovorništvo, mreženje pri čemer so lokalni deležniki tisti, ki so sposobni prepoznati resnične potrebe in cilje v okviru razprav o migracijah in razvoju.

Uvodoma smo si ogledali dokumentarni film “The game” Sanje o Evropi in pot obupa po Balkanski migrantski poti. Film si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Dopoldanski del je potekal na sarajevski Fakulteti za politične vede, popoldne pa smo se napotili k ogledu zbirnega centra, ki je namenjen predvsem mladoletnim beguncem (otroke in mladoletnike smo videli, fotografirali naj jih ne bi), ki so v državo prišli brez spremstva polnoletne osebe. Ogledali smo si pogoje bivanja, skupne prostore, animacijo za najmlajše in kuhinjo (seveda zaradi Covid pogojev v omejenem obsegu, od zunaj). Srečali smo tudi "stanovalce" centra, ki so že sodelovali v življenjski "igri" The Game. V centru enostavno povedo, da gredo v "Game" in potem za nekaj dni izginejo. Večino že po nekaj dneh vrnejo v isti center ...

Po celodnevni teoretični in praktični predstavitvi težav in razmišljanjih o rešitvah glede beguncev (večina v zbirnem centru je bila iz Afganistana in Pakistana, tudi samski odrasli moški in ženske z družino, čeprav naj bi bil center namenjen mladoletnim brez spremstva) pa je zvečer sledila debata o možnih rešitvah, izboljšavah in še boljšem sodelovanju držav in nevladnih organizacij, ki so hote ali nehote vpeti v dogajanje ob migrantski poti.

Tretji sarajevski dan je bil namenjen ogledu in spoznavanju mesta z bogato kulturno in zgodovinsko preteklostjo, da ne govorim o gurmanski raznolikosti (po mojem okusu za gurmankse presežke štejejo predvsem tulumbe, kadajf, baklava in seveda obvezna špricer boza, čevapčiči so bolj ali manj nujno "zlo"). Prvi del je minil na takoimenovanem organiziranem "walking touru" po mestnem jedru, drugi del pa v lastni režiji, ko smo si ogledali Trebević in ostanke olimpijske infrastrukture ...