Semič v starih cajtih (202)
Neža Lavrin iz Rožnega Dola
Neža je pred 130 leti kot deklica hodila peš v šolo iz Rožnega Dola v več kot 8 km oddaljeni Semič. Še v visoki starosti je rada delila modrosti, ki se jih je naučila v semiški šoli. Naj jih nekaj naštejemo:
- Delaj dobro in varuj se hudega.
- Delaj, kot da misliš večno živeti, moli kot da misliš jutri umreti.
- Ne brani se kruha
- Pij vodo.
- Vroč ne pij mrzle vode.
- Ob sončnem zahodu pojdi spat.
- Zjutraj zgodaj vstani in krili z rokami (telovadi).
- Prezrači izbo, hlev, klet in shrambo.
- Vedi: Kruh in meso sta živili, voda in vino sta pijači.
- Glava udom je kraljica in žuželka je mušica.
Ko je šla stara mama Neža z vnukom Štefanom po poljski poti, je na njivi zagledala kamen. Pobrala ga je in rekla: »Tu ni potreben.« Nato je kamen vrgla v blatno kolotečino na poti in rekla: »Tu pa je potreben.«
Na fotografiji so: Neža Troje, por. Lavrin (*1883 +1967) s hčerko Olgo – redovnico sestro Leoncijo. V naročju drži vnukinjo Francko, ki si je pozneje s Škrinjarjevim Alojzom ustvarila dom in družino v Kašči pri Semiču.
Fotografijo neznanega avtorja, ki je bila posneta verjetno leta 1935 in zanimive podatke, je prispeval 82 - letni Štefan Rauh s Potokov (sedaj iz Šmihela v Novem mestu).
Zadnji blogi
