Semič v starih cajtih (284)

Benčičev Štefan

Na začetku stezin v Vavpči vasi (danes stoji tam domačija Bukovčevih), je stala nizka tipična belokranjska hiša krita s slamo. V njej so živeli Štefan Benčič z mamo Nežo in sestro Kato.

Štefan ni govoril čisto gladko, saj je malo jecljal. Preden je spregovoril, je skoraj vedno začel z: »OJ, oj, oj.« Klub temu je bil zelo družaben in se je rad z vsakim pogovarjal in tudi pošalil.

Ko je srečal možakarja, za katerim je tekel pes, ga je Štefan nagajivo vprašal: »OJ, oj, oj ti, kaj je to tvoj pes?« Mož je pritrdil, da je. Štefan se je sladko nasmejal: »OJ, oj, oj ni! Je od kuzle!«

Nekoč so Štefana poslali na Štrekljevec k čevljarju Martinu Malenšku - Adamku po čevlje. Na Podrebru ga je srečala ciganka in ga vprašala kam gre. Ko ji je povedal, ga je vprašala, če so mu dali denar za plačilo. Pritrdil je in celo pokazal, kje ima spravljenega.

Nato ga je ciganka vprašala, če bi rad videl nebesa. Štefan: » Oj, oj, oj, to bi pa rad videl!« Ciganka je na hitro dvignila krilo. Bila je brez hlač. Štefan je presenečeno strmel v ,,kosmata nebesa,, in se ni mogel načuditi, kakšna so. Medtem mu je ciganka neopazno izmaknila denar, spustila krilo in na hitro skrila ,,nebesa,,. Ker Štefan ni imel s čim poravnati računa pri čevljarju, je dogodek kmalu pricurljal v javnost.

Ko sta Štefanovi mama in sestra umrli, je ostal sam in ostarel. Nekateri vaščani so bili pripravljeni, da bi skrbeli zanj, v zameno pa bi po njegovi smrti podedovali za njim borno premoženje. Predlagali so mu, naj se sam odloči, koga bo izbral, da bo zanj skrbel. Dolgo časa je premišljeval, nato pa modro izjavil: »Oj, oj, oj veste kaj? Jaz pravim, da ne bo noben od vas med!« Nazadnje se je odločil za Bukovčeve s Trate.

Štefan je umrl leta 1973; pokopan je na pokopališču pri sv. Duhu.

Spodnja fotografija je nastala leta 1936 v Ljubljani na pogrebu Štefanovega brata Lojzeta Benčiča. Štefan stoji med mamo Nežo in sestro Kato; v ozadju so Semičani, ki so se udeležili pogreba.