"Takšno stanje se nam zdi alarmantno"

Socialni zavodi navajajo, da je lani negativno poslovalo več kot 40 odstotkov domov za starejše, leto prej pa četrtina. Po njihovem je več kot 600 postelj praznih, ker ni kadra, ki bi skrbel za nove stanovalce.

Zaradi pomanjkanja delavcev ima danes prazne postelje že vsak četrti dom za starejše. Zmanjšanje namestitvenih zmogljivosti je skrajen ukrep, vendar se mu ni mogoče izogniti, če naj v domu zaščitijo obstoječe zaposlene in stanovalcem zagotovijo varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego. "Takšno stanje se nam zdi alarmantno," je na novinarski konferenci dejala predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica doma starejših v Črnomlju Valerija Lekić Poljšak.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je pristojnim predlagala sprejetje različnih ukrepov, ki so bili delno vključeni v predlog zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Ta je bil pripravljen oktobra lani, a ga vlada kljub nujnosti za hitro ukrepanje še ni potrdila, so kritični.

Kadrovska kriza in rdeče številke

Ob tem ugotavljajo, da kadrovske krize ne bo mogoče rešiti niti z ukrepi iz predloga, saj manjkata dva ključna ukrepa, ki sta dvig plač in vzporedno povečanje kadrovskega normativa za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije. Izvajalci po oceni stroke za kakovostno izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije potrebujejo dodatnih 3.600 zaposlenih.

"Nekateri izvajalci so zmanjšali namestitvene zmogljivosti ali pa sprejemajo zgolj uporabnike, ki so še pokretni in ne potrebujejo neposredne osebne pomoči. Razumemo, da je takšno postopanje skrajni ukrep, vendar se mu žal v tem trenutku ne moremo več izogniti," je Valerija Lekić Poljšak opisala posledice tega, da že desetletje opozarjajo na akutno kadrovsko krizo, a se odločevalci ne zganejo.

Prepričani so, da bi le z dodatnimi zaposlitvami ustvarili pogoje, da jim delavci ne bi izgorevali in zapuščali poklica, obenem pa bi uporabniki dobili kakovostne, varne in starosti dostojne storitve, ki jih potrebujejo in zaslužijo. "Danes pa dobijo le najnujnejše od najnujnejšega, v izvajanje storitev, na primer hranjenja, pa poleg strokovnih delavcev pogosto vključujemo vse zaposlene," je ponazorila. Poleg tega pričakujejo, da se bo v njihovi dejavnosti v prihodnjih letih upokojilo več kot desetina danes zaposlenih. "Od odločevalcev smo zahtevali, da se poenostavi zaposlovanje vseh, ki bi želeli vstopiti na trg izvajanja storitev socialnega varstva. Posamezne ukrepe je ministrstvo za solidarno prihodnost vključilo v predlog zakona za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev, ki smo ga obravnavali že oktobra, a ga vlada še ni sprejela," je dejala direktorica doma v Črnomlju.

Neustrezen plačni sitem

Enega od razlogov za tako stanje vidijo v neustreznem plačnem sistemu javnega sektorja. Ob pogajanjih o prenovi plačnega sistema pa menijo, da bi moral ta odražati specifičnost, zahtevnost in odgovornost dela v varstvu starejših in posebnih skupin odraslih. Zaposleni v tej dejavnosti bi morali imeti zato v izhodišču vsaj 20 odstotkov višjo plačno osnovo v primerjavi z delovnimi mesti v drugih dejavnostih, ki so primerljiva.

Izvajalci so se zaradi dviga stroškov poslovanja in vladnega omejevanja pri dvigih cen socialnovarstvenih storitev znašli še v težjem finančnem položaju. Po nepopolnih podatkih skupnosti je lansko leto z izgubo poslovalo več kot 40 odstotkov izvajalcev, medtem ko je bilo leto prej takšnih približno ena četrtina.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije zato od vlade zahteva, da zagotovi ustrezne pogoje za vzdržno poslovanje izvajalcev v javni mreži institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih.

Poleg tega so se dotaknili zakona o dolgotrajni oskrbi in poudarili, da člani skupnosti zaradi izključenosti in neupoštevanja predlogov pri sprejemanju ureditve ne prevzemajo odgovornosti za neustrezno izvajanje storitev ali nezmožnost pri zagotavljanju pravic upravičencem.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je za STA navedlo, da so pri reševanju izzivov v stiku z njimi. Opozorilo je, da je bilo področje 30 let zapostavljeno, razmere so pereče. Ureditev dolgotrajne oskrbe zdaj prvič dobiva sistemske temelje, z vzpostavitvijo solidarnostnega ministrstva pa predstavnika na političnem parketu in v medresorskih razpravah, so zapisali.