Stanje tal kot dejavnik ekološkega kmetovanja v Beli krajini

Dogodek je razkril pomanjkljivosti sistema in prakse, ko gre za varstvo kmetijskih tal, za ekološko kmetovanje in za varstvo ogroženih naravnih vrednot kot je n.pr črna človeška ribica v Beli krajini. Razgalil je vzroke zakaj bo najverjetneje kmalu izumrla, če bomo še naprej, v tem primeru v kmetijski politiki, spodbujali in kot civilna družba dopuščali njen plenilski odnos do narave. Ta se očitno, pod krinko znanosti »kuha« v znanstvenih krogih, ki so kakorkoli povezani s kmetijstvom in se nato z takšnim plenilskim odnosom »cepi« kmete skozi delo kmetijske svetovalne službe, pri čemer je mantra uspešnega kmetovanja predvsem hektarski donos in nizka cena pridelka. Kmet v takšnem sistemu skoraj nima izbire, če hoče preživeti. Preživeti pa mora. Pri tem je seveda treba priznati ogromen pomen in zasluge te iste znanosti in kmetijske svetovalne službe za razvoj kmetijstva in pridelave hrane v Sloveniji.

Ko gre za resno ogroženost naravne vrednote bi morala imeti zadnjo besedo naravovastvena stroka in znanost, ne pa da se iščejo izgovori v stilu, saj je ne ogroža samo kmetijstvo, so tudi drugi krivi in nato vztrajati na nemogoči zahtevi, da se te krivde določijo v odstotkih! Kot da je n. pr. za človeško ribico pomembno od česa bo umrla, od preveč nitratov, preveč fosfatov ali morda zaradi atrazina v podtalnici kjer živi! Dejstvo je da je drugi ali morda še večji problem od kmetijstva neurejeno odvajanje odpadnih voda v zaledju habitata, zato je treba vzporedno in čim prej sanirati tudi te vire. Nikakor pa ne more biti pogoj za nujno ukrepanje določitev teh vplivov v odstotkih!

Posnetek videokonference si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.