Na vsebino

Stara Metlika (208)

Alenka Mežnaršič: Lurd i Majlont v placki metliščini

Kdej drapneš po občinski Gasi, poleg Šujke i izpod Rujhove bajte, zdej je več nekej cajta od Bradicof, se znajdeš dol v Majlonti. Ja mislim, da ondej kdej je prvi zagledou, ta becirk med Obrhom i Suhorom sz Bojico, se postavu pod hrast je pogledou gor proti nebi i reku: Jebenti, te je jako l'po! I tako si je postavu eno malo leseno barakico. Sigurno je, da je b'la i ona, koko bi pa zdržou brez nje. Sej zato je i bug, naredu ženske, preveč bi blo dolgocajtno ak nas ne bi blo.Tako vam je prvi Majlontčan, tam od starega hrasta gor gledou i vidu komendo i grad, hiralnico. Polej se je počasi i Majlont širu, zakej so grajski nardili malenco i žago. Bome kdej je to lepoto zavohou Štupar, evo je on nofce iz prištofelna i kupu. Dougo so Štupari mleli f Obrhi fsakojako zrnje za moko.Tam kok s'm rekla, pod hrastom, ki je biu res jako velik i košat, je vavik ložirou stari Pipa. On onako na sredi na stolci, majlontska dečurlija pa so se lovila i skrivala okuli nega.

Komendski so meli dol izpod zida štale, hranli so prasce i bogme so meli i kojna, da so prvlejkli krmo damuh za zimo. Je blo treba žvat hranit. Fse to so delai uni hiralci, ki so bli iše jako dobro i pokretni. Zdej to več nehče tam ne dela.

Na konci pride izpod lurške Marije, ki so si jo Metličani postavli, bi rekla, da prcori Suhor. Tam so strniški vodo hodili jeskat, bome i Bara Jurčinka, se je nanosila po metliških bajturinah. F Suhor se zliva Bojica, zdej je to več sam neka žabokrečina. Tak bi se reklo Suhor zs Bojico, zlije f Obrh, ta pa prteče izpod Nacetove hiše, pravijo da izpod Veselice. Tam, ki Obrh pr'ruši so občinski moži, da so svoje gospe zaposlili, da jim ne bi neumnosti po glavah rojile, postavli za ondej, najmodernejšo, sodobno pralnico. Štiri stope, pa malo cigla, dol pa korito do vode.

Ja s'm hodila čez Majlont na pašo, zakej mlajih ni blo pr' hiši. Mimogrede s'm nardila višjo pastirko šulo, zna se poleg metliške na Placi. No dol f dragi, se reče f Majlonti, je mela hišo teta Brožička, ona je skus i skus nekej po vrti prekapala. Od kaj se je ja zmislim, je bla sama, d'ca so prhajali, da so si odnesli uno kaj je prdelala. Bome jim je i kako prasi shranla. Znate f mesti fse praf pride. Naspruti je durala Reska Škrlica, ona i una mala , ki jo je vzela k sebi, so zbirale jajca jih pakirale i ajdi sz žnimi na čih puh na f Lublano. Enega dana je Pipa zginu, hrast so požagali, ja mislim, komunalci, ondej so v's Majlont prekrili i Suhor sz Bojico f cevi spelali. Evo ti napredka f Majlonti. To je b'lo več ksnej, zakej ja več ondej nism hodila na pašo. So mi več druge muhe rojile po glavi. Tam je b'la i Eda sz svojo mamo i fantičkih. Živahno je b'lo f tem majlonti d'ci ni falilo, zdej pa neznam koko je.

Je pa Pipačka, na svojem dvorišči sušila več rablene povoje iz Zdravstvenega doma, lepo jih je oprala, speglala, zvila, pa nazej. Bome dn's se fse hiti. Tukej je durala životarla i Meta Markozakova. Ona je po Mestnem bregi i valej do Dacarof i Čuril sakojake zdravilne rožice nabirala. Kam je sz nimi ja neznam, morbit jih je Wacha al pa magister Jug porabu za svoje zdravniške cuprnije. On je biu brez lasi, vsem je pa prodavou arcnije za bujno frizuro. Iše gor nadno so ble dve tete, ki so se na klopi zvečer pomenale. Ja neznam kaj so se mele tulko za zmenit. I poštar Vinko je jemou tam hišo i štalico, on je jako dougo špilou pr' metliški pleh bandi.V unih cajtih so d'ca mogla delat okuli hiše i f hiši i na nivi, pa so i negove punce glih tako. Moja teta je rekla, vuči se delat, ak ti ne bo treba boš pa pustila. Poleg Brožočke so Škrbaki, on ate Lojze je biu en cajt i žopan metliški ( predsednik Mestnega ljudjskega odbora ). Ona žena se je sz svojih fantih mantrala i graspala po nivah i vlejkla une vole za rogi. Hajd, Čadek! On je biu pa iše i f zadrugi, za čez les, to je odkup i ja mislim, da je biu en cajt i Manek sz nim, dok ni fabriko invalidof odpru na Pungrti. To se pravi, da so jih zaposlili.

F Majlonti so metliški mesari iše f uni gnili jugi al pa iše prej postavli lepo klavnco. Kdej so po vojni to fse poharačli so se šuštari, mujškre, mesari združli v nekakšen ceh Mestna podjetja. Kdu je biu direktor se glih zdej ne spomnem, morbit jutri, je pa teta Pavla Malešička nekakšne knige s'm pa tam prenašala po kancliji.

Polej so ostale samo dve mesnice, prej jih je b'lo uvrage.Ena je b'la f Befčevi hiši ena pr' Gabreti. S'm vam rekla, da so bli f Majlonti žaga i malenca, to so Štupari kupli od grajskih. Oj jako dobro se zmislim mlinara, ateta Jožeta, on je jemou zmerej nekej pametnega za povedat. Oni so meli kmečko peč i mama Vilma je pekla tak bel kruh kaj padani sneg. Mi smo meli iše koruznega. Kdej mi je odrezala kos od enega do drugega kraja hleba, bome ako bi mi pou na nogo, prst bi mi odbilo. Jedva s'm ga poglodala, kaj una miš, do doma. Bogme so ga b'la i druga d'ca majlontska d'ca deležna, kdej so se nagajna po nihovem dvorišči i okuli žage.

Metliški posestniki, trgofci, birti, mesari, mujškre, mlinari, župani to fse je prešlo, nihova d'ca so povohali šule i prešli, bi se reklo krenli na bulje.??? Ak so? Evo ti ga na, ostalo nas je malo ampak mi smo kaj skale trji od vraga. Tako je ostou Plac bulj al mejn prazn,Lurd je osamlen, dobro da Marjan travo pokosi okuli , da Marijo ne zarase.Prej so mesari onot od klavnce mimo Lurda i Krča nosili na hrbti f breg meso al pa sz cizo pelali. En cajt so vozili sz kojnom na vozi pa plahto gor. Jebenti je b'la to higijena na viški. Velik napredek je bil za mesare kdej so kupli star zjahan kombi, mislim da je bil prej rešilec od ZD. Zadruga je polej mesnico pohopala, zat ki so v mestnem logi bike hranli. Klavnco so kot se to fino reče renovirali, neznam pa zakej so se enega lepega dana mesari popokali i prešli f Črnomaljsko faro. Odvlejki so kaj se je odvlejčt dalo. Res neznam ak je una bulja, metliška pa več tri leta sameva, ampak menda ni tako hudo, tam imajo plesne i druge telovadne vaje kune, družbo jim delajo bobri, morbit i kak štakor.

Vir: Stara Metlika

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

  
21
33
43
55
62
72
84
93
19
26
  
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj