Stara Metlika (228)

Po izselitvi zemljiške knjige iz gradu so maja 1967 porušili dvoriščni stopniščni prizidek ob vzhodnem arkadnem hodniku.

Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Anton Černič:

"Bil je tudi mladinski klub in prvi televizor v Metliki. Več bi lahko napisali malo starejši v Metliki, saj mi mulci nismo smeli nazaj gledati, ko je bil mrak."

Franc Gornik:

"Mladinski klub je bil v prostoru nad Matekovičevim stanovanjem. Za red in čistočo je skrbela mama Jureta, Jožice in Marjana. Zato ni bilo nikoli problema, če smo bili malo preglasni. Leta 1964, ob 50 letnici prihoda 1. vlaka v Metliko je bila v Metliki tudi velika proslava, saj je prišel na otvoritev sam minister. Mladinci smo dobili v poklon nov TV aparat, takrat še z elektronkami in katodno cevjo. Bil je neuničljiv, verjetno je bil več prižgan kot ugasnjen in so bile lesene stranice kar ožgane, pa je kar delal brez serviserjev. Takrat še nismo imeli koaksialnega kabla in so starejši kolegi pogruntali in so dvožilni biaksialni antenski kabel ovili z ALU folijo in le to pomikali po kablu, da smo dobili ostrino. V klubu so se dogajale razne aktivnosti: od igranja šaha in kartanja, do plesnih prireditev, novoletnih zabav in raznih predavanj. Uveljavili so se novi plesi, twistigen rock and roll music je bila tudi v Metliki že v polnem razmahu. Toni je bil takrat že na šolanju v Ljubljani in vedno prinesel kakšno noviteto ali pa pripeljal kakšnega predavatelja z aktualno mladinsko vsebino. Toni je bil dober plesalec, verjetno je bil v Ljubljani na kakšnem tečaju. Klub nas je precej združil, tudi različne letnike. Povedati moram še, da je bil v tem klubu sprejet med mladince, vam dobro poznani, poslanec državnega zbora RS in župan Velenja Srečko Meh. Oče mu je bil zaposlen v Metliki, mislim, da v Mestnem lugu. Takrat smo v Metliki gojili hmelj in nam mladincem je bil omogočen zaslužek z obiranjem hmelja. Srečkota (po metliško) smo sprejeli po protokolu in scenariju Mladena Zupaniča, brez vednosti predsednika (mislim, da je bil takrat Toni). Glavni izpraševalec je bil Mladen, pa tudi ostali smo imeli pravico postaviti vprašanja. Po svečani zaprisegi, mu je Mladen podelil tudi potrdilo. Do tu vse v redu, če se ne bi Srečko doma pohvalil očetu in Mladen je moral na zagovor k Prevalšek Slavotu (takrat je bil že nekaj na Občini) in s tem je bila zadeva zaključena. Je pa bil Slavo velik ljubljenec ravnatelja OŠ g. Žele Ivana, saj nam ga je vedno dajal za vzgled."