Tamburica se požvižga na žanrske opredelitve

Prepovedana ljubezen, negotovi časi, grozeča nevarnost, magični elementi v prepletu z oddaljeno resničnostjo in ščepec folklore so kot nalašč gradivo za knjigo, serijo ali pa – opero. V Beli krajini sta skladatelj Gregor Zagorc in libretist Janez Doltar ustvarila operno delo V objemu Lahinje, ki vsebuje vse to. Ima pa še eno posebnost: je prva opera na svetu, napisana za tamburaški orkester. Premiera bo 12. septembra v Križankah.

»V današnjem času nismo priča zgodovinskim mejnikom v glasbi, saj marsikaj izvira iz 16., 17., 18. ali pa 19. stoletja. V objemu Lahinje pa je prava poslastica, ki združuje klasično formo opere s tamburaško tradicijo. Gre za sintezo operne forme v treh dejanjih z uverturo in belokranjskega izročila, v katerem se prepletajo ljudske melodije, običaji, šege, ljudski plesi in narodne noše,« je pojasnil Gregor Zagorc, ki je, poleg tega, da je avtor glasbe, tudi dirigent doma in v tujini priznanega Tamburaškega orkestra Dobréč.

Ta bo skupaj z dvema flavtama, dvema klarinetoma, oboo, pavkami, dvema tolkalskima baterijama spremljal mednarodno zasedbo vrhunskih (desetih) solistov, opernega zbora in folkloristov folklornega društva Kres, kar skupaj šteje približno sto nastopajočih. Deluje v okviru kulturno-umetniškega društva Dobréč, ki je po besedah njegovega predsednika Marka Simčiča pri tem »pravzaprav producent, saj skrbi za celotno organizacijsko ter finančno izvedbo.«

Popularizacija, afirmacija tamburice

Zgodbeno je opera nastala na podlagi pripovedi, ki po besedah avtorja libreta Janeza Doltarja še vedno živi med prebivalci kraja Gradac v osrčju Bele krajine. Sega v prvo polovico 17. stoletja, ko »so bili časi kruti in ni bilo prostora za ljubezenska čustva«. Grad Gradac je bil tedaj v lasti družine Purgstall in le slab dan ježe oddaljen od meje z Osmanskim cesarstvom. Nevarnost islamizacije je bila belokranjskim plemičem še dodatna spodbuda k premišljenim in dogovorjenim porokam, ki so bile neke vrste sredstvo skupne obrambe. A Katarina, lastnikova hči, ne sledi tem zapovedim. Zaljubi se v mlinarjevega sina Andreja. Zaljubljenca dolgo ne dojemata, da njuna ljubezen ni prepovedana le zato, ker sta iz različnih družbenih stanov, temveč tudi zato, ker lahko ogrozi celo skupnost. »Vsekakor je to del zgodovine v času turške nevarnosti, ko je Bela krajina odigrala pomembno vlogo,« je dejal Janez Doltar.

Ker so v opero vključeni belokranjski glasbeni motivi in plesi, libreto pa opisuje jurjevanje, kresovanje in koledovanje, so se odločili za tradicionalno uprizoritev, je pojasnila režiserka Eva Hribernik. »Predstava je tako dobila funkcijo dokumentiranja in ohranjanja belokranjske kulturne dediščine, hkrati pa prenašanja belokranjskega kulturnega izročila in njegovih vrednost. Lahko bi rekli, da gre za pravo 'etno opero'.«

Belokranjski glasbeni motivi so tako ljudski kot avtorski, ki se pri ljudskem izročilu navdihujejo, je dodal Gregor Zagorc. »Poleg tradicionalnih melodij se v operi prepletajo tudi melodije, ki temeljijo na klasicističnih in romantičnih postulatih. Tamburaška glasba namreč žanrsko ni opredeljena in omogoča popolnoma nove interpretacije vseh glasbenih žanrov.

»Opera je združila glasbene ustvarjalce iz celotne Bele krajine in tudi od drugod. Glasbeniki, pevci v zboru in plesalci so vsi ljubiteljski kulturniki, ki pa so se projekta lotili profesionalno ter vanj vložili ogromno truda, znanja in časa,« je poudaril Marko Simčič. Vključitev belokranjskih običajev prispeva k posebnemu vzdušju in je tako na svojevrsten način tudi promocija Bele krajine. Poleg tega pa je njen namen tudi popularizacije in afirmacija tamburaštva ter tamburice kot instrumenta. »Dokaz, da je s tem ljudskim instrumentom mogoče doseči tudi najvišjo glasbeno raven. Sicer je tamburica šele pred nekaj leti dobila status akademskega instrumenta. Z nastopom v Križankah želimo širši slovenski publiki ter morda tudi tisti bolj zahtevni skozi zgodbo o ljubezni med Andrejem in Katarino predstaviti to glasbilo v njegovem polnem sijaju in najlepšem tonu.«

Domiselni način promocije

Tamburaška opera tamburico postavlja ob bok drugim prepoznavnim instrumentom in orkestrom, je prepričan župan občine Črnomelj Andrej Kavšek. V njej vidi »res lepo promocijo Bele krajine, naše kulture, tamburaštva in belokranjske ustvarjalnosti«. »S to bogato unikatnostjo želimo povečati kulturno zanimanje za obisk Bele krajine in predvsem na področju turizma povečati prepoznavnost,« je še dodal.

»Dogodek vidimo kot drugačen, inovativen pristop k promociji turistične destinacije Bele krajine in destinacijske organizacije RIC Bela krajina. Sporoča, da je kulturno izročilo Bele krajine dovolj bogato, raznoliko, a hkrati že znano in ujemajoče se z drugimi zvrstmi umetnosti, všečno in primerno tudi za svetovnega gledalca in obiskovalca. Omogoča nam turistično predstavitev po drugih kanalih, ki jih doslej nismo toliko uporabljali,« pa meni Barbara Papež Lavrič, direktorica Razvojno informacijskega centra Bela krajina. »Poleg kulturne dediščine predstavljamo tudi kulinarično, vinsko tradicijo in turistično ponudbo Bele krajine ter je postavljamo na zemljevid Slovenije drugačni skupini gledalcev in poslušalcev.«

Kot je dodala, je projekt V objemu Lahinje za Belo krajino pomemben tudi zato, ker promovira njeno bogato tamburaško tradicijo. RIC Bela krajina »podpira in promovira KUD Dobréč, tamburaški orkester, ki deluje neprekinjeno že petindvajset let, in za njihovo raznoliko, bogato delo ter vrhunsko glasbo. Še vedno gre za večinoma amaterski sestav entuziastičnih mladih tamburašev, ki za svoje delo vsako leto prejemajo številne nagrade doma in v tujini ter na tem področju širijo dobro ime Bele krajine.«

Orkester odlikujejo odlična dinamike, melodičnosti in usklajenost. Udeležuje se številnih nastopov, gostovanj in tekmovanj. Sodeloval je s številnimi znanimi slovenskimi ustvarjalci, kot so Oto Pestner, Vlado Kreslin, Lado Leskovar, Elda Viler, Nuška Drašček, Helena Blagne, Nuša Derenda, Severa Gjurin, Magnifico, Irena Yebuah Tiran, Mojca Bitenc ter prejel več domačin in tujih priznanj. Tekmovanj, festivalov in gostovanj v tujini se aktivno udeležuje od leta 2015, ko je nastopil na Expu v Milanu, zmagal na mednarodnem festivalu velikih tamburaških skupin v Srbiji ter zasedel prvo mesto in prejel zlato plaketo v Osijeku. S 14. Festivala Tamburica fest v Novem Sadu se je lansko leto vrnil z nazivom najboljšega tamburaškega orkestra na svetu. »Vsekakor se nam z opero V objemu Lahinje obetajo gostovanja v Novem Sadu, na Hrvaškem, v Črni gori in Severni Makedoniji,« je povedal Gregor Zagorc.