Trinajstletna kalvarija Črnomaljcev – neznosen smrad in onesnaževanje z digestatom iz bioplinarne

Digestat iz Petrolove bioplinarne, ki se uporablja za gnojenje kmetijskih površin, že drugo leto ni primeren za uporabo, je ugotovil okoljski inšpektorat. Digestat oziroma odpadek, kot mu pravijo lokalni aktivisti, v Beli krajini razburja že več kot desetletje, sistemske rešitve pristojna ministrstva doslej še niso našla.

Problem, na katerega opozarjajo občani, ni le smrad iz bioplinarne, ampak tudi njen produkt bioplinska gnojevka oziroma digestat, ki se brezplačno uporablja za gnojenje kmetijskih površin. Kot pravijo občani, se večino tega digestata razlije ravno v Beli krajini. Največja količina digestata, ki nastane v bioplinarni, je okoli 1.500 ton mesečno. "Digestat je samo stranski produkt proizvodnje bioplina oz. je lahko celo odpadek. In ker vsebuje dušik, ga je možno uporabiti namesto gnojila. V teoriji tako Petrol podari digestat kmetom in obe strani prihranita denar. Petrolu je prihranjeno odstranjevanje odpadka, kmetom pa nakup umetnih gnojil," pojasnjuje Črnomaljec Blaž Heij, predsednik društva Proteus, okoljskega gibanja v Beli krajini, ki so ga ustanovili z namenom, da bi dosegli spremembe in zaščitili lokalno okolje.

Video - Blaž Heij: Digestat je odpadek

Okoljska inšpekcija: Digestat ni primeren za gnojenje

Kakovost digestata preverja okoljski inšpektorat. Ta je od leta 2015 v Petrolovi bioplinarni opravil osem inšpekcijskih nadzorov. Pristojni inšpektorat je dve leti zapored – v letih 2019 in 2020 – ugotovil, da se digestat ne uvršča v nobenega od razredov kakovosti, torej ni bil primeren za gnojenje. Digestat je imel v omenjenem času povišane vrednosti kratkoverižnih maščobnih kislin. V obeh primerih je bila odrejena prepoved uporabe digestata, prvo leto v količini 5.000 kubičnih metrov, drugo v 4.800 kubičnih metrih.

"Če je bil digestat spoznan kot odpadek v 75 odstotkih primerih inšpekcij, se lahko upravičeno vprašamo, kakšno kakovost je imel v vseh primerih, ko inšpekcije ni bilo, in kje vse je takrat pristal. Da se ob prvi kršitvi izreče opozorilo, je sicer normalno, vendar pa gre tu za ponavljanje iste kršitve, zato bi pričakovali, da bodo slej kot prej izrečene konkretne sankcije, vendar nam ni znano, da bi do tega prišlo," je do inšpekcijskega ukrepanja kritičen Blaž Heij. Okoljski inšpektorat Petrolu ni naložil denarne kazni, je pa ob lanski kršitvi izrekel opozorilo. Strožje kazni Petrol ni prejel, saj je Petrol odziven do inšpektorjevih ukrepov in je digestat ponovno fermentiral, pojasnjuje glavni inšpektor za okolje Franc Rančigaj.

Video - Okoljska inšpekcija je ugotovila, da digestat ni primeren za gnojenje

Kršitve bioplinarne pa niso nič neobičajnega. Že v letih 2012 in 2013 je prejšnjemu upravljalcu, družbi Bioenerg, okoljski inšpektorat izrekel dve kazni in eno opozorilo, podjetju 75 tisoč evrov kazni, tedanjemu direktorju Dejanu Štrbenku pa 3.500 evrov. Kazni so bile plačane.

Po pritožbi Petrola inšpekcijski postopek ponovljen

Petrol se je nad inšpekcijsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ jo je odpravil. Odločba je bila zavrnjena, ker "je bila odločba izdana, preden se je pritožnica (Petrol) lahko izrekla do ugotovitev družbe Ikema. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ pritožnici omogočiti, da se izreče do ugotovitev o nadzoru tekočega digestata" pojasnjujejo na okoljskem inšpektoratu in dodajajo, da je bila odločba zavrnjena zaradi procesne napake. Sprožen je bil nov postopek, prvega julija je bil ponovno opravljen inšpekcijski nadzor.

Na Petrolu stojijo za kakovostjo digestata in pravijo, da se v času povišanih vrednosti kratkoverižnih maščobnih kislin digestat ni odvažal na kmetijske površine, temveč je bil ustrezno obdelan. Petrol je pooblaščeni laboratorij Ikema pooblastil, da štirikrat letno opravi monitoring digestata, ta je v letu 2019 pokazal povišane maščobne kisline.

Belokranjci so izgubili zaupanje v lastnika bioplinarne, saj izredni nadzori obratovanja bioplinarne kažejo, da tudi strokovno usposobljen lastnik ne obvladuje procesa. “S prevzemom bioplinarne s strani Petrola, smo imeli upanje, da bo boljše. V resnici se po trinajstih letih ni zgodilo nič. Tragedija je, da se vse odvija pod okriljem okoljevarstvenega dovoljenja,” pojasnjuje Niko Šuštarič iz društva Proteus.

Video - Niko Šuštarič, društvo Proteus

Petrol je lastnik bioplinarne od leta 2013

Črnomaljska bioplinarna je od leta 2013 v lasti največje slovenske energetske družbe Petrol, ki je okoli 30 odstotkov v lasti države. Med največjimi zasebnimi lastniki Petrola sta Belokranjca Darij in Vesna Južna, njuno lastništvo znaša nekje 10 odstotkov. Okoljski minister Andrej Vizjak je lani kupil večje količine delnic Petrola.

Agencija RS za okolje je Petrolu okoljevarstveno dovoljenje za letno predelavo 25.000 ton organskih odpadkov izdala leta 2014. Predelujejo večinoma pomije, ki izvirajo iz restavracij, kuhinj, šolskih menz, nekaj je tudi pekovskih in nerabljenih trgovskih izdelkov, tudi živalska tkiva in iztrebki. Odpadke v črnomaljsko bioplinarno uvažajo z različnih koncev Slovenije, en del odpadkov – hrano s pretečenimi roki, za njih zbira podjetje Biotera iz Domžal, ki je od marca 2019 v lasti madžarskega podjetja Veolia Víz Zrt. Biotera je bila približno 70-odstotna lastnica prejšnjega upravljalca bioplinarne – podjetja Bioenerg, ki je končal v stečaju.

'Bioplinarne v Beli krajini ne bi smeli postaviti'

Predvsem zaradi tamkajšnjega krhkega kraškega območja in ogroženosti endemične črne človeške ribice občani opozarjajo, da je uporaba tega digestata pri gnojenju večkrat pretirana. Geograf dr. Dušan Plut pojasnjuje, da "bioplinarne v Beli krajini ne bi smeli postaviti, saj je območje plitkega belokranjskega krasa po klasifikaciji Agencije RS za okolje iz leta 2020 uvrščeno v najvišji razred splošne ranljivosti vodonosnikov. To pomeni, da je to območje primer najslabše lokacije za bioplinarno, ker je vodnoekološka občutljivost tega območja največja."

Blaž Heij opozarja, da so skrb vzbujajoči rezultati nedavne raziskave, ki je pokazala prisotnost težkih kovin v zemlji, ki se jo gnoji z digestatom. "Konkretno so bile v šestih od šestih vzorcev zemlje iz zaledja habitata črne človeške ribice presežene mejne vrednosti za kancerogeni kadmij, kobalt in nikelj, ponekod pa celo opozorilne vrednosti za te iste elemente." Posledično, kot pravi Niko Šuštarič, je črna človeška ribica tik pred izumrtjem.

Kmetijska inšpekcija ugotavlja pomanjkljivo dokumentacijo kmetov

Za nadzor pri uporabi digestata je zadolžena tudi kmetijska inšpekcija. Pravno podlago za nadzor je inšpektorat dobil z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, ki je bila sprejeta leta 2013. Prvo nepravilnost je kmetijski inšpektorat ugotovil leto kasneje, ko eden izmed uporabnikov brezplačnega digestata iz črnomaljske bioplinarne ni imel izdelanega gnojilnega načrta. V kasnejših letih se je večina ugotovljenih nepravilnosti nanašala na pomanjkljivo dokumentacijo pri uporabnikih digestata in pomanjkljivo vodenje evidenc razvoza digestata.

V letu 2020 je iz črnomaljske bioplinarne digestat prevzelo 61 prevzemnikov, v letu 2021 pa 22 prevzemnikov. Postopki nadzora bodo predvidoma zaključeni novembra 2021. Na inšpekciji za kmetijstvo pravijo, da se sicer stanje izboljšuje, praviloma se nepopolna dokumentacija ugotovi, ko se pojavijo novi uporabniki digestata. Pri analizi tal v letih 2019 in 2020 v vasi Jelševnik v Beli krajini kmetijski inšpektorat preseženih mejnih vrednosti težkih kovin v tleh, kjer se uporablja digestat, ni odkril.

Belokranjci ves čas čakajo na sistemske rešitve

Belokranjski okoljski problemi ostajajo, občani že več kot deset let čakajo na predpis, ki bi uredil to področje. Še v času kmetijskega ministra Franca Bogoviča so bile obljube, da bodo našli sistemsko rešitev problema, vendar do danes niso dovolj ukrepali.

Nekdanja županja občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič je zaradi številnih prejetih pobud občanov, ki so bili izpostavljeni smradu, na problematiko več let opozarjala pristojne organe, vendar danes ocenjuje, da učinka inšpekcijski nadzori niso imeli. "Na pristojna ministrstva ter kmetijsko in okoljsko inšpekcijo smo iz občine intenzivno klicali, pisali in jih opozarjali na težave s smradom. Inšpekcije so se sicer odzvale, so naredile analize, ampak odgovor je bil vedno enak – vse je v mejah dovoljenega. Očitno so naredili premalo analiz in tudi ne pravi čas, kajti pri tako množičnem opozarjanju prebivalcev predvsem na severnem delu Črnomlja in tudi naselja Dragatuš, bi se morali pokazati rezultati analiz, ki negativno vplivajo na pogoje bivanja občanov in občank na območju občine Črnomelj." Dlje niso prišli na občini niti prek ministrstva. "Z ministrstva smo prejemali pojasnila, da predpis na področju smrada ne obstaja in ne morejo nič narediti. Je bila pa vmes sprejeta uredba, ki je dovoljevala še višji nivo težkih kovin v digestatu. S to uredbo nam niso naredili nobene koristi," še pojasnjuje.

Na seji v Državnem zboru obljubili večji nadzor

Na belokranjske okoljske probleme so opozarjali prejšnji teden v Državnem zboru na seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je bila sklicana na pobudo poslancev Levice. Ključna točka seje je bila neustrezna zaščita človeške ribice in tamkajšnjega prebivalstva pred onesnaževanjem naftne industrije. Predlagane sklepe Levice so zavrnili, med drugim so predlagali začasno zaustavitev delovanja bioplinarne, dokler se ne zagotovijo ukrepi za zaščito črnega močerila in zmanjša smradu, sprejeti pa so bili štirje sklepi koalicije. Ti predvidevajo poostritev nadzora spoštovanja okoljskih predpisov s strani okoljskega in kmetijskega ministrstva ter poročanje odboroma v roku šestih mesecev. Ministrstvo za okolje so pozvali, da opravi študijo morebitnih vzrokov onesnaženja vodnih virov in da preveri vse morebitne kršitve odloka tega vodovarstvenega območja.

Na potezi sta pristojni ministrstvi. Kakšne aktivnosti namerava v prihodnje izpeljati okoljsko ministrstvo, ni znano, saj tega niso želeli komentirati. Občani zahtevajo, da se preneha gnojiti s spornim digestatom. Zahtevajo tudi, da okoljska inšpekcija poostri nadzor, kar je glavni inšpektor za okolje Franc Rančigaj tudi napovedal.