V Beli krajini vremenski ekstremi kot v Sibiriji

V podkastu Številke so tokrat govorili o ekstremih, zlasti v povezavi s podnebnimi spremembami in uničevanjem okolja. Danes podnebne spremembe opazimo na vsakem koraku. Ne nazadnje smo imeli v marcu dan z rekordno visoko temperaturo (25 stopinj Celzija), nato pa kmalu aprila rekordno hladno noč (-20 stopinj). Vse to predstavlja šok za naravo.

»Starejši, kmetovalci in tisti, ki gojijo sadje, so opazili, da so se fenološke faze rastlin spremenile. Danes že večina ljudi ve, da se neke spremembe dogajajo in da se podnebje spreminja. A bolj smo v fazi zanikanja − ali se res te spremembe dogajajo zaradi vpliva človeka ali pa so to naravni vplivi? Vsak opazi, da je danes veliko krajša doba s snežno odejo, kot je bila nekoč. Na to vprašanje si ne zna preprosto odgovoriti. Obstajajo pa nedvoumni fizikalni dokazi, da je človek tisti, ki je v pretežni ali ogromni meri kriv za spreminjanje podnebja,« je v pogovoru s Slavko Jeričem povedal dr. Žiga Zaplotnik, ki raziskuje na katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.

»V aprilu smo imeli pozebo, kar je nedvomno šok za naravo, hkrati pa predstavlja ekonomski šok za pridelovalce sadje in vinarje. A podobne ekstreme lahko najdemo tudi za isto točko. V Arsovi postaji Dobliče - Črnomelj na 157 metrih nadmorske višine so 1. aprila izmerili najvišjo temperaturo 27,1 stopinje Celzija, 6. aprila zvečer pa je bilo tam 20 centimetrov snega, 7. aprila zjutraj pa je bilo –11,6 stopinje. Šlo je torej za več kot 38 stopinj razlike, kar je presenetljivo. Taka nihanja vremena so bolj značilna za celinsko območje južnega dela Sibirije ali pa ameriških planjav, kjer je spremenljivost vremena res visoka. Pri nas v Evropi, kjer smo bolj pod vplivom oceana, so bile te spremembe res ekstremne,« je še povedal dr. Zaplotnik.

Celoten pogovor si lahko preberete TUKAJ.