V katerem primeru bi znova uvedli nadzor na južni meji?

Vstop Hrvaške v schengensko območje je prebivalcem v občinah ob meji s sosednjo državo prinesel veliko veselja in olajšanje, saj pričakujejo predvsem sprostitev sezonske gneče in zastojev na meji, pa tudi manj ovir pri prihodu hrvaške delovne sile ter krepitev turističnega obiska. Kaj pa bi se moralo zgoditi, da bi se Slovenija znova odločila vzpostaviti kontrolo na južni meji?

Znotraj schengenskega prostora načeloma ni stacionarnega nadzora na državnih mejah, a je migrantska in begunska kriza leta 2015 to spremenila. Več držav, med njimi Avstrija, je namreč takrat uvedlo kontrole na mejah. Sodišče EU je ta korak takrat dovolilo, a le za omejeno časovno obdobje oziroma dokler traja varnostna grožnja, s katero država utemeljuje vrnitev mejnega nadzora. Avstrija je nato nadzor na svoji meji z Madžarsko in Slovenijo ves čas podaljševala, vsakič za novo zaporedno šestmesečno obdobje. Nazadnje je nadzor na notranji schengenski meji s Slovenijo podaljšala lanskega novembra. Ta korak so na avstrijskem notranjem ministrstvu utemeljili z razmerami na zunanji meji EU in sekundarnimi migracijami iz ene v drugo državo članico unije.

Aprila lani je Sodišče EU v odgovoru na vprašanje, ki mu ga je predložilo deželno upravno sodišče avstrijske Štajerske, pojasnilo, da lahko država članica ob resni grožnji za svoj javni red ali svojo notranjo varnost resda ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi državami članicami, vendar pri tem ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev. Država članica lahko ukrep nato ponovno uvede, tudi neposredno po koncu šestmesečnega obdobja, a le, če se sooči z novo resno grožnjo, ki se razlikuje od prvotno ugotovljene.

Sodišče EU je obenem izpostavilo, da je pravica do prostega prehoda meje eden »glavnih dosežkov unije«, prav zato »mora biti ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah izjemna in se lahko uporabi le kot skrajno sredstvo«.

Za ponoven nadzor potrebni tehtni razlogi

Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so na vprašanje Žurnala24, v katerih primerih bi Slovenija uvedla nadzor na notranjih schengenskih mejah, med katere od 1. januarja spada tudi 670 kilometrov meje s Hrvaško, odgovorili, da je schengenski pravni red jasen. Za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah pa so potrebni tehtni razlogi.

»Uvodna določba veljavnega zakonika o schengenskih mejah št. 26 na primer navaja, da 'migracij in velikega števila državljanov tretjih držav, ki prečkajo zunanje meje, samih po sebi ne bi smeli obravnavati kot grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti.' To pomeni, da bi morala država, ki ta ukrep želi vpeljati, utemeljiti resno grožnjo in se o uvedbi ukrepa pred tem pogovoriti tudi s sosednjimi državami, ki bi jih ta ukrep prizadel,« so za Žurnal24 pojasnili na notranjem ministrstvu. Dodali so, da imajo države pred uvedbo mejnega nadzora na notranjih schengenskih mejah na voljo kopico drugih ukrepov, če so zaskrbljene za varnost svojih državljanov.

»Evropska komisija je leta 2017 izdala priporočilo o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju, v katerem je države članice pozvala, da pred uvedbo nadzora na notranjih mejah preučijo možnosti, ki jih ponuja učinkovitejša uporaba policijskih kontrol, čezmejno policijsko sodelovanje in učinkovita uporaba dvostranskih sporazumov pri obravnavanju groženj javnemu redu in notranji varnosti. To so na primer uporaba skupnih policijskih patrulj, izvajanje policijskih kontrol na glavnih prometnih poteh, uporaba sodobne tehnologije za spremljanje vozil in prometnih tokov, skupna analiza groženj in čezmejna izmenjava informacij,« so zapisali na MNZ in tako našteli ukrepe, ki bi se jih Avstrija lahko poslužila pred enostranskim korakom, še navaja Žurnal24.

Ali torej obstaja možnost, da bi Slovenija v bližnji prihodnosti uvedla nadzor na mejnih prehodih s Hrvaško? »Uvedba nadzora na notranji meji je ukrep, ki mora biti časovno omejen, utemeljen in sorazmeren. Gre za ukrep, predviden tudi v zakonodaji, ki pa je uveden šele, ko so izčrpani vsi drugi ukrepi. Razmere na terenu, ki jih policija obvladuje, zaenkrat ne narekujejo uvedbe slednjega ukrepa,« zatrjujejo na MNZ.

Na območju Bele krajine sta bila do konca leta 2022 mejna prehoda za mednarodni cestni promet Metlika in Vinica. Poleg teh so bili še mejni prehodi za obmejni promet, in sicer Radovica, Krmačina, Božakovo, Krasinec, Žuniči, Sodevci in Brezovica, ki pa že pred vstopom Hrvaške v schengensko območje ni obratoval.