V toči, ki je pustošila ob Kolpi, prvič odkrili mikroplastiko

Junija 2019 je jugovzhodno Slovenijo zajelo neurje s točo, ki je povzročilo veliko škode. V Poljanski dolini ob Kolpi so zrna toče v premeru merila tudi več kot deset centimetrov. Nadpovprečno velike krogle toče so razbijale avtomobile, prikolice v kampih, strehe in stavbe. Skupina slovenskih znanstvenikov pa je v ogromnih kosih ledu, ki so padli z neba, našla raziskovalni izziv, saj so prvi na svetu odkrili mikroplastiko v zrnih toče, piše portal N1.

Točo, ki je v premeru merila od 7 do celo 13 centimetrov, je po neurju domačin Kristjan Kapš iz Prelesja nabral na travnikih, enega od analiziranih kosov toče pa celo v dnevni sobi, kamor je padla. Točo, ki so jo najprej shranili v zamrzovalnih skrinjah, so pozneje prenesli v laboratorije ljubljanske biotehniške fakultete in inštituta za vode. Tam so jo najprej površinsko očistili in sterilizirali, velikost toče pa je znanstvenikom omogočila, da so jo nato stopili po slojih in opravili analizo, kakršne ne bi mogli opraviti na toči običajne velikosti, ki je okoli petkrat manjša.

Z analizami, ki so jih izvedli na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu, so v toči prepoznali delce živega in neživega izvora, med njimi bakterije, glive, alge (diatomeje) in pesek. Našli pa so tudi okoli pol milimetra dolga vlakna iz celuloze in lignina (snovi iz lesnih delov rastlin) ter mikroplastična vlakna. To je v znanosti prvi opis mikroplastike v toči sploh.

Avtorji članka poudarjajo, da so bila tudi nekatera vlakna iz celuloze, ki so jih odkrili v toči, pobarvana z barvili, ki jih uporabljamo v tekstilni industriji. Tudi “živa” odkritja v toči so presenetljiva, pravijo znanstveniki. Analizo bakterij v toči so izvedli v laboratorijih podjetja Omega. Znanstvenike je presenetila izjemna raznovrstnost bakterij v vzorcih toče. Habitati bakterij, ki so jih identificirali, so predvsem jezera, morje, površje zemlje in rastlinski materiali. Med njimi pa so bile tudi vrste bakterij, ki sintetizirajo proteine, ki vplivajo na tvorbo ledu.

Vzroki za nastanek nenavadno velike toče, ki je vse pogostejši pojav v zadnjih letih, še niso natančno pojasnjeni. Slovenskim znanstvenikom je ta redki vremenski pojav omogočil tudi vpogled v dogajanje v nevihtnem oblaku. Analiza je med drugim pokazala, da se število vlaken veča proti notranjosti, jedru toče, več peska pa je bilo v zunanjih slojih toče.

Tudi mikroplastika vzrok za ogromno točo

Pa so torej mikroplastična vlakna in drugi delci lahko tudi vzrok za veliko točo? “Naša raziskava nakazuje, da te sintetične delce veter zanese tudi osem kilometrov nad površje Zemlje,” pravijo znanstveniki. “Nekateri delci v zraku, v specifičnih pogojih, delujejo kot nukleacijska jedra, okrog katerih se formira led in s tem zraste toča. Glede na količino vlaken in peska, identificiranega v različnih slojih toče, predvidevamo, da so imeli ti vpliv na nastanek velike toče.”

Članek slovenskih avtorjev je pomembna podlaga za nadaljnje raziskave. Nakazuje namreč, da lahko mikroplastično onesnaženje in sploh onesnaženje ozračja s trdnimi delci pomembno pripomore k podnebnim spremembam, tudi k pojavu ekstremnih dogodkov, kakršna je izjemno velika toča. Znanstveniki upajo, da bodo njihove ugotovitve spodbudile nove študije nastanka toče, da bi pojav velike toče analizirali tudi na drugih koncih sveta in tako osvetlili, ali človek s svojimi dejavnostmi, ki vodijo do povečanih koncentracij naravnih in sintetičnih nano- in mikrovlaken, vpliva na vse pogostejši pojav uničujočih neurij s točo.